Prva pomeni dopolnitev sedanjega sistema, druga je korenitejša, obe pa predvidevata avtomatsko razporeditev prosilcev za azil med članice EU-ja.

Prva predlagana možnost je dopolnitev veljavnega sistema z varovalom za zagotovitev poštene porazdelitve bremen. Če bi število prosilcev za azil preseglo predhodno določen prag za državo, bi presežek po določenem ključu porazdelili med druge članice.

Druga možnost pa predvideva korenito reformo s ključem za porazdelitev prosilcev za azil med članice na podlagi velikosti in ekonomske moči države ter njene absorpcijske zmožnosti z osrednjo vlogo evropskega azilnega urada.

Azilna politika EU-ja temelji na dublinskem sistemu
Reforma evropskega azilnega sistema je nujna, saj so veljavna evropska pravila oziroma t. i. dublinski sistem, ki predvideva predložitev in obravnavo prošnje za azil v prvi vstopni članici, ob zaostritvi begunske krize lani povsem odpovedali. Za veliko večino prebežnikov v Evropo je bila namreč prva vstopna točka Grčija, ki migracijskega toka ni zmogla obvladati, tako da so prebežniki v glavnem nenadzorovano nadaljevali pot skozi druge članice Unije do glavnih ciljev, Nemčije in Švedske.

Notranji ministri o predlogih predvidoma 21. aprila
Omenjeni dve možnosti sta le košček azilne sestavljanke. Komisija predlaga tudi vrsto ukrepov za nadaljnjo uskladitev azilnih postopkov in standardov za zagotovitev enakih pogojev v vsej Evropi ter zmanjšanje nedovoljenih sekundarnih gibanj. Komisija bo za zagotavljanje zakonitih in varnejših migracijskih poti v prihodnjih mesecih pripravila še številne ukrepe, ki vključujejo strukturirani sistem preselitev, reformo direktive o modri karti in akcijski načrt o integraciji. Notranji ministri članic unije bodo o predlogih predvidoma razpravljali 21. aprila.

Sobotka: Početje EK je kontraproduktivno
Predlagane spremembe azilnega sistema je že zavrnil češki premier Bohuslav Sobotka. Kot je poudaril v sporočilu za javnost, je predlog uvedbe mehanizma za razdelitev prosilcev za azil popolnoma nesprejemljiv za češko vlado. "Velik del držav članic, vključno z našo državo, je že večkrat zavrnil takšne ideje in meni, da je kontraproduktivno, da komisija znova daje na mizo mrtev projekt kvot," je dodal. Po njegovih besedah je minulo leto jasno pokazalo, da delitev beguncev ne prispeva k rešitvi krize, temveč, nasprotno, spodbuja begunce, da prihajajo v Evropo.

Nemčija bi maja lahko odpravila nadzor na meji
Medtem je nemški notranji minister Thomas de Maiziere dejal, da bi Nemčija lahko sredi maja začasno odpravila nadzor na meji, ki ga je uvedla septembra lani s ciljem zajezitve velikega števila prebežnikov, če se bo njihovo število še naprej zmanjševalo. "Nadzora na mejah ne bi podaljšali po 12. maju, če bi število beguncev ostalo tako majhno," je povedal za avstrijsko javno radiotelevizijo ORF. To je povedal po srečanju notranjih ministrov iz nemško govorečih držav na Dunaju.

Začasni nadzor na meji z Avstrijo je Nemčija uvedla septembra lani, ko je dnevno v državo prihajalo več kot 10.000 prebežnikov. Nemčija je lani sprejela rekordnih 1,1 milijona beguncev.