Cerar je danes v izjavi ob robu seje DZ-ja ponovil, da se z ograjami Slovenija pripravlja tudi na možnost, da bi Hrvati begunce k nam ponovno pošiljali neorganizirano in nenapovedano. Sodelovanje s Hrvaško je sicer zdaj optimalno, ni pa idealno, še pravi.

Ob tem poudarja, da "nas zaradi postavljanja ograje nihče ne kritizira, ker je razumljivo, da tako dolge meje na terenu, ki je marsikje lahko prehoden, ne moremo drugače učinkovito nadzirati in ne moremo učinkovito usmerjati beguncev na vhodne točke".

To po njegovih besedah ve vsa Evropa, zato tudi ni bilo nobene kritike. Nasprotno, najmanj deset držav ima svoje policijske enote v Sloveniji, tudi inženirske enote, ki pomagajo pri postavljanju ovir, je izpostavil.

To sodelovanje za Cerarja kaže, da celoten EU dela skupaj s Slovenijo, in razume, da je to edina pot, da se pripravimo na morebitni nenadzorovan prebežniški val, ker Evropa še ni zajezila migracij na svojih zunanjih mejah, je dejal.

Pomisleki tudi med poslanci
V lokalnih skupnostih so ob postavljanju ograje vzdolž slovensko-hrvaške meje precej glasni, nekateri ji ostro nasprotujejo. Pomisleki pa so očitno tudi med samimi koalicijskimi poslanci.

EU je po besedah Matjaža Nemca (SD) v izjemno kočljivem položaju, "zato je postavljanje ograje mogoče razumeti tudi v smislu sporočilnosti oziroma ukrepanja Slovenije glede na zaveze, ki smo jih dali". Verjame pa, da so ljudje ob meji pod izjemnim psihološkim vtisom in obremenitvijo. Tudi sam sicer meni, da je ograja nepotrebna, "ampak če se bodo evropske države v prihodnjih mesecih držale dogovorov, bo odstranjena".

Tudi Tomaž Gantar (DeSUS) pravi, da ni privrženec ograjevanja, ki da je lahko samo neka pomoč vojski in policiji, da lažje opravlja svoje delo, zato je ni smiselno imeti na celotni meji. Predvideva pa, da gre še za druge okoliščine, torej schengen, ki da najbrž vpliva tudi na odločitev o ograjevanju. A kljub temu Gantar razume lokalno prebivalstvo in njihovo nestrinjanje s postavljanjem ograje.

Glasno nasprotovanje Istranov
Postavitev žične ograje na obmejnih območjih, ki se sicer niso spopadala z množičnim pretokom prebežnikov, je v preteklih dneh naletela na precejšen odpor, proti postavitvi žične ograje ob Kolpi je nastala tudi civilna pobuda.

Prve kilometre iz žice z rezili je konec tedna dobila tudi Primorska. Dober kilometer in pol so jo postavili pri ilirskobistriških mejnih prehodih Starod in Jelšane ter v okolici mejnega prehoda Dragonja.

Mnenja županov o tem so deljena. Župan občine Ilirska Bistrica Emil Rojc denimo meni, da je ograja potrebna, piranski župan Peter Bossman pa je opozoril na škodo in nevšečnosti za ljudi ob meji.

Proti ograji se je v odprtem pismu predsedniku vlade zavzelo tudi 13 direktorjev in ravnateljev istrskih muzejev in galerij v Sloveniji in na Hrvaškem. Cerarja pozivajo, "da v imenu kulture in dediščine, ki jo s ponosom negujejo in promovirajo na tem delu Evrope, prekliče to nehumano dejanje in odstrani bodečo žico s slovensko-hrvaške meje".

Cerarju je pisal tudi hrvaški evropski poslanec Ivan Jakovčić, ki je poskus, da se prebežniška kriza rešuje z ograjo, označil za absurden in žalosten. Zapisal je, da sicer razume Cerarjevo zaskrbljenost zaradi nepripravljenosti EU-ja za reševanje prebežniške krize, nikakor pa ne razume "pretiravanja in očitnega nepoznavanja odnosov med Istrani".

V povezavi z žičnato ograjo v Istri oglasili tudi v stranki Oljka ter v Združenju protifašistov, borcev za vrednote NOB-ja in veteranov Koper. V Oljki opozarjajo, je Istra še posebej občutljivo območje, ki se je stoletja "kot teritorij držala skupaj".

V koprskem združenju protifašistov pa so spomnili, je Slovenska Istra s svojo odprtostjo ustvarila dobre medsosedske odnose in se uveljavila kot turistična in gospodarska destinacija.

Pahor zatrjuje, da je ograja le začasen ukrep
Če Slovenija ne bo izvajala mejnega nadzora na svoji meji s Hrvaško, kot to od nje pričakujejo vse države schengenskega sporazuma, se bo schengenska meja z naše južne preselila na severno mejo, pa je danes opozoril predsednik republike Borut Pahor, ki brani postavljanje žičnate ograje na meji s Hrvaško in poudarja, da gre le za začasen ukrep.

"Mi imamo pravico in dolžnost vedeti, kdo prestopa slovensko mejo," je poudaril in dodal, da se je zato vlada odločila za postavitev žičnate ograje na meji s Hrvaško. A je predsednik republike zatrdil, da je to začasen ukrep, ki bo ostal, dokler ne bo dosežena evropska rešitev krize, med drugim večja varnost na zunanjih mejah EU-ja.

Glede žičnate ograje je Pahor dejal, da razume in spoštuje nezadovoljstvo dela prebivalcev na meji. "Sam prihajam z obmejnega območja in vem, da je vsaka meja moteča. Vendar je to začasen ukrep in bo služil samo toliko časa, dokler primerno ne uredimo popolnega spoštovanja schengenskega režima," je še povedal Pahor.

Žica ovira gospodarstvo in kmetijstvo
Gospodarska škoda zaradi begunskega vala je do zdaj nastala na območjih, ki so bolj izpostavljena tej krizi, gre predvsem za območja Dobove in Brežic, Gornje Radgone in Šentilja, je povedal minister Zdravko Počivalšek. Po približni oceni, ki temelji na podatkih s terena, ta gospodarska škoda znaša okoli 2,7 milijona evrov. A na ministrstvu nasprotno ocenjujejo, da ta škoda znaša okoli dva milijona evrov, saj da "so nekateri malo pretiravali", je pojasnil.

"Naš življenjski interes je, da ohranimo južno mejo, ki je obenem schengenska. Moramo dokazati, da mejo vzdržujemo tako, da se držimo vseh schengenskih pravil," je dejal. Koliko škode je žica dejansko povzroča turizmu, pa je po ministrovih besedah težko ocenjevati.

Spomnil je na izjavo nemške kanclerke Angele Merkel, da bodo drastično zmanjšali vstop beguncev v državo. To po Počivalškovih besedah posledično pomeni, da se ta problematika seli na našo južno mejo, zato je žica nujna.

Po ministrovih besedah je v tem trenutku postavljena šele šestina ograje, že zdaj pa se po zaslugi tega lažje pogovarjajo z južnimi partnerji. Ograja ima po Počivalškovem mnenju torej poleg fizičnega tudi močan psihološki učinek, ki bo prispeval k temu, da jim "morda tega projekta sploh ne bo treba končati, pač pa, da se se bo izvršil nekje drugje".

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.