Čeprav so nekateri pričakovali, da bo nemška kanclerka napovedala omejevanje prihajanja prebežnikov v Nemčijo, ki so močno načeli odnose v vladni koaliciji, povzročili padec njene priljubljenosti in prispevali k vzponu nezadovoljstva v javnosti, pa je dala jasno vedeti, da to ne pride v poštev.

Še naprej Merklova stavi vse na dogovor s Turčijo, s katero naj bi podrobnosti sodelovanja dorekli na vrhu 7. marca in jih nato potrdili še na migracijskem vrhu Evropske unije, ki bo otekal od 18. do 19. marca.

Mnogi v teh srečanjih vidijo zadnjo priložnost za dosego skupne evropske rešitve za najhujšo begunsko krizo v Evropi po koncu druge svetovne vojne pred spomladansko otoplitvijo vremena, kar bi lahko spodbudilo prihod nove množice prebežnikov. Merklova je zatrdila, da nima pripravljenega načrta B v primeru propada dogovora s Turčijo, iz katere je lani v evropske države prišlo največ prebežnikov, ki bežijo pred vojnami ali revščino.

Za evropsko rešitev do konca
Tudi če dogovora s Turčijo ne bo, Merklova obljublja, da ne bo prenehala iskati skupne evropske rešitve, ki se sicer v zadnjem času vse bolj odmika, potem ko so države na t. i. balkanski poti začele uvajati dnevne kvote za sprejemanje prebežnikov, to pa je povzročilo kopičenje prebežnikov v Grčiji, ki se boji, da bi lahko prihodnji mesec v državi obtičalo že 70.000 ljudi, ki se želijo prebiti do drugih članic EU-ja.

Grčija je glavna vstopna točka za prebežnike, ki pridejo iz Turčije čez Egejsko morje in so lahko še do pred kratkim bolj ali manj neovirano potovali proti severu, predvsem proti Nemčiji, toda z uvedbo dnevnih kvot v Avstriji se je sprožil učinek domin po državah na poti in množično prihajanje se je ustavilo. Zaradi te odločitve Avstrije so Atene z Dunaja celo odpoklicali veleposlanico, potem ko Grčija ni bila povabljena na sestanek policij držav na balkanski poti.

Atene so celo zagrozile, da bodo zamrznile vse dogovore na prihajajočem begunskem vrhu EU-ja, če ne bo skupne rešitve in bodo države članice sprejemale lastne ukrepe.

Kaj je prav?
Merklova je dejala, da je zmotno misliti, da bodo Grčijo zdaj pustili na cedilu, potem ko so lani vložili toliko energije, da bi obstala v območju skupne evropske valute, pri čemer je bila prav Nemčija najstrožja pri zahtevi po spoštovanju pogojev za mednarodna finančna posojila, s katerimi se je država izognila bankrotu.

"Mednarodna finančna kriza je bila velik izziv. Dobro smo se spoprijeli z njo. Evrska kriza je bila ogromen izziv. Ta kriza je drugačna, saj ljudje prihajajo k nam, ljudje z drugačno kulturo ... zaradi česar se ljudje sprašujejo, kaj bo to pomenilo za našo državo," pravi kanclerka, ki je ob tem še enkrat posvarila pred zapiranjem meja v Evropi.

Kot je v pogovoru priznala, se spoprijema z največjim izzivom v desetih letih na mestu kanclerke. "Včasih sem tudi obupana. Nekatere stvari potekajo prepočasi. V Evropi je veliko konfliktnih interesov. Toda moja prekleta dolžnost je, da storim vse, da Evropa najde skupen način," je dejala.

"Tako veliko nasilja in trpljenja je pred našimi vrati. Kaj je dolgoročno prav za Nemčijo? Da ohrani Evropo skupaj in pokaže človečnost," je prepričana Merklova, ki meni, da rešitev ni v enostranskem zapiranju meja.

Nemčija naj begunce pripelje neposredno iz Grčije
Avstrijski obrambni minister Hans Peter Doskozil je zavrnil najnovejše kritike Merklove glede avstrijske politike do begunske krize in dejal, da Avstrija ne bo postala "čakalnica za sto tisoče beguncev". "Nemčija očitno želi, da bi za begunce ponovno odprli balkansko pot. Avstrija bi s tem postala čakalnica za sto tisoče beguncev - tega Avstrija ne more in ne sme sprejeti," je dejal Doskozil.

Ob tem je poudaril, da je Avstrija lani sprejela 90.000 prosilcev za azil, kar je na prebivalca več kot Nemčija. V prihodnjih letih namerava Avstrija po njegovih besedah skupno sprejeti 217.000 beguncev, vključno z že omejenimi 90.000. Doskozil je še pojasnil, da Nemčija formalno ni določila zgornje meje, vendar pa že več mesecev vztraja pri dnevnih kvotah in "ima trenutno zelo veliko korist od ukrepov na meji, ki jih izvajajo Avstrija in države na balkanski poti". Zaradi nemških dnevnih kvot je Avstrija po njegovih besedah postala "čakalnica prosilcev za azil za vso Evropo".

"Če sosednja država meni, da ni zgornje meje, potem naj Nemčija begunce pripelje v državo neposredno iz Grčije. Evropska rešitev namreč ne pomeni, da odpremo balkansko pot in vse begunce neovirano pošljemo do srednje Evrope. Evropska rešitev pomeni: registracijo, razdelitev in vračanje beguncev na zunanje meje EU," je še dejal Doskozil.