Fotografija triletnega Ajlana Kurdija, čigar truplo je naplavilo na obalo Turčije, je pretresla svet, a obupne razmere, v katerih živijo begunci iz Sirije, se niso izboljšale. Foto: EPA
Fotografija triletnega Ajlana Kurdija, čigar truplo je naplavilo na obalo Turčije, je pretresla svet, a obupne razmere, v katerih živijo begunci iz Sirije, se niso izboljšale. Foto: EPA
Abdulah Kurdi
Ajlanov oče Abdulah Kurdi Evropo poziva, naj odpre vrata za prebežnike. Ob Ajlanu je Abdulah izgubil še enega sina in soprogo. Foto: EPA

Italijanska obalna straža sporoča, da je v četrtek pred libijsko obalo rešila 1.725 prebežnikov, ki so bili v 16 manjših čolnih. Skupno število rešenih se je tako od nedelje povečalo na 14.000. V četrtkovi reševalni akciji so pomagala plovila italijanske vojne mornarice, ladje pomorske operacije EU-ja Sophia, ladje nevladnih organizacij in dve trgovski ladji, ki sta ravno pluli mimo. Italijansko notranje ministrstvo je sporočilo, da je do zdaj v italijanskih sprejemnih centrih že skoraj 150.000 prosilcev za azil. Lani je za azil zaprosilo približno 103.000 prebežnikov, leta 2014 pa 66.000.

Begunci
V Sredozemskem morju zaradi zaprtih meja Evrope umre na tisoče prebežnikov, ki bežijo pred nasiljem ali revščino. Foto: EPA

Fotografija trupla sirskega dečka Ajlana na turški obali je pretresla svetovno javnost in spet opozorila na t. i. begunsko krizo. Takrat sta umrla tudi Ajlanova brat Galib in mati Rihan. Na poti iz Turčije na grški otok Kos je namreč njihov čoln potonil. Abdulah Kurdi je preživel in zdaj živi v severnem Iraku.

Kot je dejal, na svoja sinova misli vsak dan, prva obletnica (nesreča se je zgodila 2. septembra) pa je še posebej težka. "Vsak dan mislim na njih, a danes sem se počutil, kot da sta prišla in spala ob meni. Zato sem spet žalosten," je dejal. Po njegovih besedah želja po pomoči beguncem po Ajlanovi smrti kljub ogorčenju ni trajala niti mesec dni. Razmere so se še poslabšale, vojna se je še bolj razdivjala, zaradi česar beži še več ljudi. Za BBC je Abdulah Kurdi dejal, da še vedno upa, da bodo svetovni voditelji ustavili vojno v Siriji.

Marca letos je turško sodišče dva Sirca obsodilo na štiri leta zapora zaradi Ajlanove smrti in smrti še štirih ljudi. Mufavaka Alabaš in Asem Alfrhad sta bila obsojena tihotapljenja ljudi, oproščena pa sta bila povzročitve smrti "zaradi namerne malomarnosti".

Leta 2015 več kot milijon beguncev iz Turčije
Leta 2015 je v EU iz Turčije s čolni prispelo več kot milijon beguncev, tisoči pa so na poti umrli. Letos marca je EU s Turčijo sicer sklenil sporazum o omejevanju beguncev na poti v EU, na tisoče prebežnikov pa v Evropo še vedno prihaja iz severne Afrike, predvsem Libije.

Agencija ZN-a za begunce (UNHCR) je spomnila, da je v prvih osmih mesecih letos na poti v Evropo Sredozemsko morje prečkalo okoli 281.740 ljudi. Število prebežnikov, ki prihajajo v Grčijo, se je kot posledica dogovora med EU-jem in Turčijo ter zaprtja balkanske begunske poti občutno znižalo - s prek 67.000 v januarju na 3.437 v avgustu.

V morju vsak dan izgine 11 ljudi
Število prihodov v Italijo pa ostaja relativno nespremenjeno. Na italijanskih obalah je tako pristalo 115.000 prebežnikov. Lani je bilo število prihodov v enakem časovnem obdobju le malo večje, okoli 116.000. Če je število prispelih ljudi približno enako, pa je število umrlih na poti precej večje. Letos je med prečkanjem morja iz severne Afrike v Italijo umrl eden izmed 42 ljudi, lani pa eden izmed 52 ljudi. Leto 2016 je tako doslej najbolj smrtonosno leto v osrednjem Sredozemlju.

Možnosti, da človek pri prečkanju Sredozemskega morja umre, so kar desetkrat višje kot pri tistih, ki prečkajo morje med Turčijo in Grčijo. V Sredozemskem morju v povprečju vsak dan izgine 11 moških, žensk in otrok.

Unicef opozarja na kriminalce
Unicef opozarja na okoriščanje kriminalcev z otroki begunci in migranti. Po ocenah te organizacije je od januarja lani okoli pol milijona otrok beguncev in migrantov pomoč poiskalo pri tihotapcih. Od tega je skoraj 100.000 otrok brez spremstva, zato so še bolj nagnjeni k zanašanju na tihotapce. Ti otroci pogosto ostajajo njihovi dolžniki, da bi dolgove poravnali, pa so izpostavljeni izkoriščanju.

Unicef je zbral podatke iz različnih virov. Podatki Eurostata, objavljeni ta teden, kažejo, da so od januarja 2015 otroci vložili več kot 580.000 prošenj za azil v Evropi. Nedavno poročilo Europola in Interpola pa ocenjuje, da so več kot 90 odstotkov poti prebežnikov na begu v EU organizirali tihotapci, ki delajo za kriminalne mreže.

Avstrija bo še bolj nadzirala svoje meje
Medtem Avstrija nadaljuje prizadevanja za preprečitev vstopa večjega števila prebežnikov na njeno ozemlje. "To bomo preprečili z vsemi sredstvi, ki jih imamo na voljo," je za nemško tiskovno agencijo DPA zatrdil avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka.

Sobotka je še poudaril, da na avstrijsko odločenost ne bo vplival niti morebiten propad dogovora med EU-jem in Turčijo. "Vsem mora biti jasno: migrantski val nima možnosti, da bi dosegel Avstrijo," je dejal. Kot je pojasnil, bo Avstrija, ko bo dosežena zgornja meja 37.500 prosilcev za azil, še bolj nadzirala svoje meje. "Sprejeti so bili ustrezni preventivni ukrepi za ograjo," je dejal avstrijski notranji minister. Migrante, ki jih Dunaj označuje za ekonomske, ki so v državi nezakonito in je ne nameravajo zapustiti prostovoljno, čaka zaporna kazen, je opozoril.

Hrvaški minister: Žice ne bo
Medtem ko na Dunaju svarijo pred prihodom novih prebežnikov, je hrvaški notranji minister, ki opravlja tekoče posle, Vlaho Orepić v novem begunskem centru v Tovarniku novinarjem dejal, da tega za zdaj ne pričakujejo.

Hrvaški zunanji minister Miro Kovač je dejal, da bo Hrvaška v primeru varnostne potrebe na svoji meji postavila žico, čemur pa je Orepić nasprotoval. Kot je poudaril, žice ne bo. Po njegovih besedah je v srbskih begunskih centrih približno 1.500 ljudi, Madžarska pa, drugače od Hrvaške, vsak dan sprejme nekaj beguncev iz Srbije. "To tudi govori o tem, da v tem trenutku ni nobene nevarnosti," je izjavil notranji minister.

Hrvaški portal index.hr je poročal, da se Hrvaška tiho pripravlja na morebitne množične migracije in da ni jasno, kako bo ravnala. Portal ponavlja ugibanja nekaterih hrvaških medijev, da so se hrvaški policisti iz Slavonije, ki so med turistično sezono pomagali svojim kolegam ob obali, predčasno vrnili v svoje policijske postaje ravno zaradi morebitnega množičnega prihoda prebežnikov. Ob tem na index.hr še dodajajo, da bodo oblasti vpoklicale tudi rezervne vojake z vzhoda države, ki jih nameravajo angažirati v primeru jesenskih poplav, kot tudi za logistično podporo policiji ob množičnem prihodu prebežnikov.

Italijanska obalna straža sporoča, da je v četrtek pred libijsko obalo rešila 1.725 prebežnikov, ki so bili v 16 manjših čolnih. Skupno število rešenih se je tako od nedelje povečalo na 14.000. V četrtkovi reševalni akciji so pomagala plovila italijanske vojne mornarice, ladje pomorske operacije EU-ja Sophia, ladje nevladnih organizacij in dve trgovski ladji, ki sta ravno pluli mimo. Italijansko notranje ministrstvo je sporočilo, da je do zdaj v italijanskih sprejemnih centrih že skoraj 150.000 prosilcev za azil. Lani je za azil zaprosilo približno 103.000 prebežnikov, leta 2014 pa 66.000.