V SDS-u so izpostavili, da bo največja težava nastala, če Avstrija zapre mejo, Slovenija pa ne bo sposobna zavarovati južne meje. Poslanec Vinko Gorenak je zato vladi za izboljšanje razmer na meji predlagal spremembo zakonodaje, ki se nanaša na varovanje državne meje. Predlagani so bili tudi nekateri sklepi za soočenje z begunsko krizo, a jih je odbor zavrnil.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je pojasnil, da bi za povsem suvereno obvladovanje razmer potrebovali še nekaj sto, če ne 1.000 policistov. Dodal je, da nekatere prebežnike tudi vračajo v države, iz katerih so prišli, a gre za sorazmerno majhno število.

Šefic je ob tem zavrnil namige, da naj bi se med prišleki pojavljale nekatere nalezljive bolezni. Tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar je poudarila, da kaosa ni, razmere pa da so pod nadzorom. Zunanji minister Karl Erjavec je ob tem opozoril, da se bo tudi po končani vojni v Siriji priseljevanje nadaljevalo, saj je že zdaj veliko ljudi iz Afganistana, Pakistana in Afrike.

MNZ zadovoljen z začasno postajo
Šefic si je danes ogledal tudi šentiljsko nastanitveno središče in izrazil zadovoljstvo s tamkajšnjo ekipo in občino. Ta si dejavno prizadeva, da bi življenje občanov potekalo normalno, je ocenil. Središče je dobro urejeno, tudi glede na to, da je v njem občasno 4.000 prebežnikov in več, je izjavil. Novi peron je pešpot do nastanitvenega središča skrajšal na le 50 metrov, kar olajša delo policiji, pa tudi razmere za prebežnike.

Preurejanje nikogaršnje zemlje
Predstavniki notranjega ministrstva so si ogledali tudi t. i. nikogaršnjo zemljo približno 150 metrov stran, kjer prebežniki že prehajajo v postopek avstrijskih varnostnih organov. Dogovorili so se, da bodo ta del s slovenske strani dodatno uredili in predvsem odvažali "enormne količine smeti". Da s svoje strani območje uredijo tudi Avstrijci, pa se bodo dogovorili na torkovem operativnem sestanku, je napovedal Šefic.

Tudi v Dobovi urejajo sprejemni center in okolico, tako da bo pripravljena za nove migrante, je dejal Šefic. Dobova je sicer po njegovih besedah še vedno pod izjemno velikim pritiskom. Danes so tja prispeli trije vlaki s skupno 3.130 prebežniki. Ob 12. uri jih je bilo na tem območju 1.030, a ker pričakujejo še več vlakov, se bo končna številka najbrž gibala med 6.600 in 7.600.

Sircev skoraj polovica
Kot je pojasnil Šefic, je sicer v tem begunskem valu v Slovenijo vstopilo skupno 127.399 prebežnikov. Po obdelanih podatkih o nekaj več kot 73.000 prebežnikih se razmerje med moškimi in ženskami z mladoletniki približuje razmerju 50:50, več kot 36.000 med njimi je domnevnih državljanov Sirije in nekaj več kot 19.000 državljanov Afganistana, sledijo Iračani in Pakistanci.

V zadnjih dneh so dobili nekaj dodatnih prošenj za mednarodno zaščito, in sicer v petek tri ter v soboto sedem. Tako je od 17. septembra do nedelje pri nas zaprosilo za mednarodno zaščito 59 oseb, od tega 23 državljanov Iraka, 12 državljanov Kosova, 11 državljanov Irana, štirje državljani Afganistana, po dva državljana Albanije in Nigerije ter po en državljan Kameruna, Maroka, Sirije, Srbije in Turčije.

"Obstoječa varnostna ureditev zadošča"
Po besedah Šefica sicer pretekli konec tedna ni bilo pomembnejših varnostnih dogodkov, bilo je nekaj manjših, ki so jih policisti uredili tako, da se niso stopnjevali. Tudi sicer ocenjuje, da glede na zdajšnje varnostne razmere obstoječa zakonska ureditev zadošča in ni potreb po dodelitvi dodatnih pooblastil vojski. Zdaj je po njegovih besedah ves čas na terenu okoli 240 vojakov.

Možnost dodatnih pooblastil omogoča sprejeta dopolnitev zakona o obrambi, ki pa še ni uveljavljena. Zbiranje podpisov za referendum o omenjeni zakonski dopolnitvi se je začelo. Kot je pojasnil Šefic, obstoječi zakonski okvir ne bo zadoščal, če se razmere radikalno spremenijo, torej če bi se denimo ponovno zgodilo prehajanje prebežnikov čez zeleno mejo ali kakšni drugi dogodki, ki bi vplivali na varnost.

Na vprašanje, ali načrtujejo, da bi vlak v prihodnje vozil tudi do Gornje Radgone, je Šefic pojasnil, da je odločitev stvar operativnega štaba, ki odloča, kaj je v nekem trenutku optimalen prevoz. V Gornjo Radgono običajno usmerijo predvsem tiste, ki že pridejo v državo z avtobusi. Tudi število prebežnikov je tam manjše kot v Šentilju, in sicer večinoma od 700 do 1.000.

Poleg mednarodne humanitarne pomoči, ki prihaja v Slovenijo, je po besedah Šefica načrtovane še kar nekaj, med drugim tudi vojaška bolnica, za katero se še dogovarjajo o lokaciji postavitve. Prav tako se z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) dogovarjajo tudi za postavitev bivalnih enot.

Kot je pojasnil Šefic, je sicer še vedno največ potreb po opremi, ki je potrebna za zimo, kot so spalne vreče in oblačila. S Karitasa pa so sicer sporočili, da je prišlo toliko opreme, da zanjo ni več prostora v skladiščih v Šentilju, tako da zdaj iščejo prostore za skladiščenje v Mariboru.

Župani zahtevajo jasnejše načrte
V Šentilju so se z državnim sekretarjem srečali župani iz Skupnosti občin Slovenije (SOS). "Od države pričakujemo zelo jasne scenarije za primere, če se bodo stvari morda tudi poslabšale," je po sestanku za medije povedal njihov predsednik Ivan Žagar. Po njegovih ocenah bi bilo treba na podlagi dozdajšnjih izkušenj pripraviti mogoče načrte za prihodnje, da ne bi tako velik del bremena kot do zdaj padel na lokalne skupnosti in prostovoljce.

"Pozivamo državo, naj se čim bolj pripravi za naprej in da ima scenarije, ki bi se lahko zgodili, že vnaprej pripravljene," je dodal župan Občine Podčetrtek Peter Misja. "Danes je to problem občine Šentilj, jutri je lahko to problem vseh občin. Predvsem smo razmišljali v to smer, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, če se bodo begunci začeli vračati," je povedal šentiljski župan Štefan Žvab.

Jasnih odgovorov niso dobili. "Na današnjem sestanku smo se predvsem informirali o trenutnem dogajanju, o tistem, kaj lahko pričakujemo v naslednjem obdobju, o nekaterih tveganjih, ki se še pojavljajo in seveda predvsem o tem, kaj je treba v naslednjem obdobju narediti. Mislim, da je bil sestanek koristen, tako za župane kot zame in za moje kolege. Nekatera priporočila in predloge, ki so jih dali, bomo tudi upoštevali pri našem nadaljnjem delu," je povedal Šefic.

Brežice: prebežnike naj popišejo na vlakih
Brežiški župan Ivan Molan je po triurni seji brežiških svetnikov, ki so soglasno podprli zahteve brežiške občine glede reševanja begunske krize, povedal, da so njihove poglavitne zahteve, da prebežnike v Dobovi z vlakov ne vozijo več v zbirne centre in da jih popišejo že na vlakih. Ob tem zahtevajo preprečitev prehoda beguncev čez zeleno mejo in zahtevajo, da za njihov vstop v državo na območju občine vzpostavijo eno ali dve vstopni točki. Zahtevajo tudi, da dobovskega sprejemnega centra ne širijo in da država čim prej začne upravičencem vračati stroške za delo z migranti, je še povedal Molan.

Prihaja tuja pomoč
Pri spopadanju s prebežniško krizo Slovenija dobiva tudi humanitarno pomoč tujih držav, in sicer Luksemburga, Slovaške in Madžarske. V državni logistični center za zaščito in reševanje v Rojah je zjutraj že prispela humanitarna pomoč Luksemburga, okoli 16.30 je prišla pomoč s Slovaške, ponoči pa še madžarski del pomoči. Madžari bi morali v Roje priti že popoldne, a so razmere na cesti za nekaj ur zamaknile prihod.

Gre za humanitarno materialno pomoč, večinoma postelje, odeje, spalne vreče in zaščitna sredstva, pa tudi medicinske pripomočke, ki jo bodo dostavili v Roje, od tod pa glede na potrebe v sprejemne in namestitvene centre za migrante po državi, so sporočili iz uprave za zaščito in reševanje.

Pomoč Luksemburga vsebuje 26.000 parov rokavic za enkratno uporabo, 3000 zaščitnih oblek, dva kompleta za oživljanje LifePak 15 in 10.000 obraznih zaščitnih mask. Slovaška pošilja 500 odej, 500 spalnih vreč, 275 prevlek za postelje, 135 prenosnih postelj in 15 gasilskih miz, Madžarska pa 78 šotorov za zimske razmere s pečmi na drva ali olje z zmogljivostjo posameznega šotora do 20 ljudi.

Gre za pomoč, ki jo je Madžarski ponudila Finska, Madžarska pa jo zdaj naprej ponuja nam, je v izjavi ob prihodu slovaškega tovornjaka s pomočjo dejal namestnik generalnega direktorja uprave za zaščito in reševanje Branko Dervodel.

Pomoč, ki je popoldne prišla s Slovaške, zdaj raztovarjajo s tovornjaka, po nastanitvenih centrih pa jo bodo razdelili skladno s potrebami, pravi Dervodel. Marian Zahora s slovaškega veleposlaništva pa je dodal, da je treba v težkih časih priskočiti na pomoč drugi članici velike evropske družine.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.