Na seji, ki se je začela za zaprtimi vrati s seznanitvijo z varnostnimi razmerami v prebežniški krizi, sta odbor za obrambo in komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb nadaljevala razpravo o dopolnitvi zakona o obrambi, ki dopušča možnost dodelitve dodatnih pooblastil vojski. Ta sicer zaradi referendumske pobude za zdaj še ne bo začela veljati.

Obrambna ministrica Andreja Katič je na seji poudarila, da vojska, policija in civilna zaščita sodelujejo dobro, bi pa uveljavitev dopolnitve zakona zagotovila njihovo učinkovitejše delovanje. Glavni namen dopolnitve zakona o obrambi je prav učinkovitejša pomoč policiji, vneseno pa je dovolj varovalk, ki bi onemogočile zlorabe, dodaja.

Vojska in policija sta dosegli, da kljub velikemu pritisku prebežnikov ni bilo njihove razpršitve po državi, izpostavlja notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Varnostne razmere označuje kot obvladljive, se pa vlada pripravlja na mogoč scenarij omejevanja sprejema prebežnikov Avstrije in Nemčije, vključno z možnostjo uporabe tehničnih sredstev oziroma ograje.

Janša: "Prazne besede vlade"
Člani komisije in odbora so se v razpravi dotaknili širše problematike prebežniške krize, pri tem koalicijski člani skoraj niso sodelovali, le Matjaž Nemec iz SD-ja je poudaril, da živimo v času, ko je potreben trezen razmislek o prioritetah. V času grške dolžniške krize je evropski vrh na to temo zasedal vsakih nekaj dni, zdaj pri aktualni prebežniški krizi pa tega ni opaziti, je opozoril.

Do vladnih potez so bili kritični v opoziciji, predsednik SDS-a Janez Janša je dejal, da se je za obvladovanje zahtevnih razmer treba zahvaliti predvsem operativi. "Višje ko gremo, več je praznih besed," je dodal. Janša dvomi, da bi se ob morebitnih strožjih ukrepih Avstrije in Nemčije, kar se lahko zgodi v enem samem dnevu, vlada lahko ustrezno odzvala.

Matej Tonin iz NSi-ja meni, da bi morala Slovenija na bolj izpostavljenih delih zelene meje tehnične ovire že postaviti, obenem pa izboljšati nadzor. Kritiziral je tudi zaveze z minivrha v Bruslju, saj gre pri njih za prelaganje odgovornosti.

Poslanec ZL-ja Franc Trček poudarja, da je veliko govora o prebežniški problematiki, zelo malo pa o logistiki in koordinaciji. Glede uporabe vojske Trček zastopa stališče ZL-ja, da bi vlada morala v ta namen pripraviti interventno zakonodajo.

Šefic: Razmere se umirjajo
Sekretar na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic je na novinarski konferenci vlade pojasnil, da je situacija vedno bolj umirjena v primerjavi s preteklimi dnevi. Vse poteka brez posebnosti, kar potrjujejo podatki - v petek ob 6.00 zjutraj je v Slovenijo tako v zadnjih 24 urah vstopilo "samo" dobrih pet tisoč prebežnikov. Število prihodov je že nekaj dni v stalnem upadanju, tudi na balkanski poti podatki kažejo, da se razmere umirjajo.

Do zdaj je v Slovenijo prišlo več kot 105 tisoč prebežnikov, izstopilo pa jih je skoraj 84 tisoč, velika razlika med številkama nastaja, ker je Slovenija odhode prebežnikov začela evidentirati šele četrti dan. Za azil je do zdaj v Sloveniji zaprosilo 49 ljudi. Nov sistem popisa na železniški postaji Dobova zelo dobro deluje tudi naprej, na območju Brežic se stanje umirja, kar zadeva Šentilj, pa bo končan začasni peron, kar bo skrajšalo pot do nastanitvenega centra, pa tudi prometa zaradi prehoda prebežnikov ne bo treba več zapirati.

Informacija, da Nemčija množično vrača prebežnike, ne drži. Gre za osebe, ki se prostovoljno vrnejo, predvsem v Albanijo in druge balkanske države, nobenega prisilnega vračanja Nemčije ni, je zatrdil Šefic. Spomnil je, da je bila na minivrhu EU-ja sprejeta zaveza, da Nemčija ne bo zaprla meje, lahko pa seveda radikalno omeji vstop, zato ima Slovenija pripravljene ukrepe, ki bodo vedno sorazmerni z danim položajem - trenutno razmere ocenjujejo kot razmeroma mirne. Vlada je po Šefičevih besedah pripravljena tudi na črne scenarije.

Šefic: Ograja na celotni meji ni izvedljiva
Avstrija dodatno opremlja mejni prehod na Šentilju s preprekami, saj so velike skupine prebežnikov v preteklih dneh prebile njihove varnostne sile, zato so se odločili za postavitev preprek, saj bodo tako lažje usmerjali prihod prebežnikov v Avstrijo. Torej avstrijska ograja ne bo namenjena zaprtju in zavračanju prebežnikov, pojasni Šefic. Prav gotovo bi nenadzorovan položaj na slovenski zeleni meji lahko povzročil, da bi tudi Slovenija morala začeti postavljati tehnične ovire in delno ograjo na meji, pojasni Šefic.

Gradnja ograje na celotni meji s Hrvaško pa po Šefičevih besedah ni izvedljiva, tako je komentiral tudi predlog zapore celotne meje s Hrvaško iz opozicije z besedami, da si upa zatrditi, da v dveh tednih ograje na celotni meji nikakor ni mogoče zgraditi. Dvomiti gre tudi o učinkovitosti takšne ograje, saj se vsako ograjo da preskočiti ali jo uničiti, zato morajo za njo stati policisti in vojaki, ki jo varujejo. Za varovanje ograje na 670 kilometrih bi potrebovali ogromno število ljudi, ki jih Slovenija nima, je sklenil in dodal, da bi ograja predstavljala oviro tudi za lokalno prebivalstvo, saj bi to pomenilo konec za vse maloobmejne prehode in številne lokalne ceste.
.

.

Grims: Slovenija je ozko grlo
"Glede na to, da ta hip proti Sloveniji koraka okoli 380.000 pribežnikov, govoriti o tem, da ima vlada kaj pod nadzorom, meji na slab humor," je po skupni za javnost zaprti seji odborov državnega zbora (DZ) ter komisije DZ-ja za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb novinarjem dejal predsednik komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims.

Po Grimsovih besedah je vladi uspelo iz Slovenije narediti ozko grlo prehoda za celotno Evropo, zato upa, da se ne bo zgodilo to, da bi Slovenija postala predpražnik celotne Evrope. Razprava, ki gre v smer, kako odpirati dodatne koridorje in pospeševati prehod, je popolnoma varnostno in ekonomsko zgrešena, je prepričan Grims, ki dodaja, da je treba predvsem razmisliti, kako učinkovito zaščititi meje, jih ustrezno zapreti in zavarovati.

Slovenija predpražnik Evrope?
Če se bodo sedanja gibanja nadaljevala, bo položaj postal izjemno težko obvladljiv, saj prebežnike preganjata vreme in to, da se bodo meje vse bolj zapirale, ugotavlja Grims. Avstrija morda res govori, da je le za nekaj metrov podaljšala ograjo na enem mejnem prehodu, a pripravlja se na resno gradnjo ograje po celotnem severnem delu, predore pa lahko zaprejo, kadar želijo, dodaja. Edina dilema za Slovenijo po njegovem mnenju je, kje bo prihodnja schengenska meja, in sicer na slovenski južni ali severni meji, v tem primeru bomo "mi za predpražnik Evrope na Balkanu".

Predsednik odbora za obrambo Žan Mahnič je dejal, da se prebežniški val verjetno ne bo ustavil, saj naj bi se aktivirali tudi posamezniki iz Afrike, kar bo val prebežnikov samo še okrepilo. Zaznavajo tudi, da po novem prihajajo nižji sloji prebežnikov, pa tudi, da obstaja možnost težav zaradi širjenja nalezljivih bolezni, je pojasnil Mahnič. Trenutno pristojne službe zadevo še obvladujejo, kar so utemeljile z besedami, da se prebežniki ne sprehajajo prosto po državi, je povzel Mahnič ugotovitve odbora in dodal, da odgovora na vprašanje, od kod razlika med številom prebežnikov, ki vstopijo in odidejo iz države, še vedno ni.

Ograja bi lahko stala v dveh tednih?
Mahnič je še dejal, da vlada sicer zagotavlja, da je pripravljena na črne scenarije, a kljub njenim zagotovilom še vedno niso prešli od besed h konkretnim dejanjem. Zato sta skupaj z Grimsom predlagala sklep, o katerem bodo glasovali v javnem delu seje, da odbor predlaga vladi, da začne postavljati ograjo na meji s Hrvaško.

Razklanost v avstrijski politiki glede postavitve ograje na njihovi meji obstaja, izpostavlja Mahnič, a po njegovem mnenju dvoma ni in ograja bo, odgovoriti si je treba le na vprašanje, na kateri strani ograje se bo znašla Slovenija. "Ali bo ograja med Avstrijo in Slovenijo ali med Slovenijo in Hrvaško. Upam, da bo drugi scenarij," je sklenil Mahnič.

Predstavniki Slovenske vojske so po Mahničevih besedah pojasnili, da bi lahko z angažiranjem vse vojske, policije in gradbenih podjetij na 670 kilometrih meje s Hrvaško ograjo postavili v samo dveh tednih. Šlo bi za ograjo po zeleni meji, s katero naj bi koncentrirali vstop prebežnikov, saj si nihče ne želi, da bi bili razpršeni po vsej Sloveniji in ne bi niti vedeli, kje sploh so, je dodal.

Podpisi za referendum o obrambnem zakonu
Predsednik DZ-ja Milan Brglez je za začetek zbiranja podpisov v podporo zahtevi za razpis referenduma, ki so ga v sredo vložili predstavniki Radia Študent, določil 2. november, zadnji dan tako pade na 6. december. Zbrati morajo 40.000 podpisov, geslo za zbiranje podpore pa so izbrali: Proti militarizaciji. Odgovorna urednica RŠ-a Martina Dervarič je dejala, da so zadovoljni, ker so s tem korakom odprli možnost javne razprave o pereči problematiki militarizacije družbe.

Brglez je sicer že v četrtek dejal, da ne gre za referendum proti militarizaciji, pač pa gre pri vložitvi pobude za "eno veliko zavlačevanje", ki bo škodilo policistom in vplivalo na varnost države, prispeva pa lahko tudi k poslabšanju ugleda Slovenije v mednarodni skupnosti.

Dopolnitev zakona o obrambi, ki jo je DZ sprejel 21. oktobra, omogoča, da DZ na predlog vlade vojski dodeli dodatna pooblastila pri pomoči policiji. Za dopolnitev zakona sta se vlada in DZ odločila ob iskanju rešitev pri obvladovanju prebežniške krize.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.