Obmejni nastanitveni center na zahodnem delu Slovenskih goric je urejen za 2.000 prebežnikov, dnevno pa gre skozenj in nato naprej v Avstrijo tudi do 8.000 prebežnikov. "Obremenjenost centra je zelo velika, moteče pa je tudi to, da se vlaki ustavljajo v središču Šentilja in potem begunci prehajajo skozi naselje Šentilj do nastanitvenega centra, s čimer je kakih šestkrat na dan oviran promet v naselju," je poudarul šentiljski župan Štefan Žvab in dodal, da je "za begunci treba tudi počistiti".

Zato so se s Slovenskimi železnicami dogovorili za ureditev začasne železniške postaje bližje nastanitvenemu centru. Žvab tako pričakuje, da bodo od nedelje naprej vlaki z begunci ustavljali tik pred centrom in da ne bo več zastojev v prometu. "Da se to uredi do nedelje, je pomembno tudi zato, ker je zdaj ob poti, ki jo prepešačijo begunci, pokopališče, ki ga ob 1. novembru obišče kakih 2.000 ljudi," je povedal Žvab.

Kljub prehodom beguncev pa po njegovem mnenju življenje v Šentilju normalno poteka. Vendarle pa to ne velja za obrtnike z gostinskimi in storitvenimi lokali predvsem ob regionalni cesti proti staremu mejnemu prehodu Šentilj, ki je od 20. oktobra zaprt. Trgovine in lokali so ostali "ukleščeni", obrtniki pa so ob precejšen prihodek. Nekateri so lokale, ki jih sicer obišče precej Avstrijcev, tudi zaprli.

"Če bo takšna kriza trajala do konca letošnjega leta, je ocena škode za obrtnike na lokacijah od mejnega prehoda do centra Šentilja 8,2 milijona evrov," je pojasnil Žvab in dodal, da bodo to oceno škode sporočili mariborski regionalni razvojni agenciji, ki jo je ministrstvo za finance zaprosilo za ta podatek. Ta ocena škode zajema škodo 11 večjih poslovnih subjektov v ožjem delu Šentilja in škodo, ki jo ima sama občina.

Kljub napovedi avstrijske strani, da bo postavila tehnične ovire na meji, Žvab po dosedanjih izkušnjah z avstrijskimi varnostnimi organi zaradi tega ne pričakuje zapletov. Meni, da bo prehod prebežnikov čez mejo še malo bolj nadziran, kot je bil doslej. "Na Šentilj to ne bi smelo vplivati," je dejal Žvab, ki poudarja, da z avstrijsko stranjo korektno sodelujejo.

Napete razmere v Špilju
Razmere glede prebežnikov so v Avstriji še naprej napete, še posebej v Špilju, čeprav so se v zadnjih nekaj urah nekoliko izboljšale, je povedal tiskovni predstavnik štajerske deželne policije Leo Josefus. Trenutno je v njihovem sprejemnem centru 2.600 ljudi.

Avstrijski varnostni organi trenutno sprejemajo skupine novih prebežnikov, ki prihajajo iz nastanitvenega centra v Šentilju, kjer jih je po Josefusovih podatkih še vedno okoli 4.500, zato je pritisk razmeroma močan.

Na vprašanje, ali bodo vsi ti prebežniki lahko še danes vstopili v Avstrijo, je dejal, da bodo to skušali narediti, čeprav se morajo prilagajati razmeram. Avtobusi bodo namreč lahko prebežnike odpeljali šele, ko se bodo sprostile zmogljivosti v drugih njihovih nastanitvenih centrih. "To lahko traja nekaj časa, a se trudijo kljub težkim razmeram," je dodal.

O tehničnih ovirah še ni informacij
"V glavnem je med migranti mirno, a prihaja tudi do napetosti. V četrtek je tako prišlo do incidenta, v katerem je bil huje poškodovan eden od avstrijskih policistov, ki je posredoval v fizičnem spopadu med dvema migrantoma," pravi tiskovni predstavnik avstrijske policije, ki o morebitnem skorajšnjem postavljanju fizičnih preprek na meji s Slovenijo za zdaj nima nobenih informacij.

Boljše stanje v brežiški občini
"Stanje v brežiški občini je po izpraznitvi dveh begunskih centrov in ureditvi prevoza prebežnikov z vlaki boljše kot pred dnevi in pod nadzorom," je dejal župan Ivan Molan. Glede obetov reševanja begunske krize je dodal, da upa, da se bo Hrvaška držala dogovorov, v nasprotnem primeru pa mora biti Slovenija pripravljena in korak pred njo.

Molan je povedal, da so prebivalci Dobove in Brežic zadovoljni, da je policija izpraznila sprejemna centra za prebežnike v nekdanji hali tovarne Beti v Dobovi in v Brežicah, hkrati pa pričakujejo, da bodo še pred skorajšnjimi prazniki v Dobovi za prebežniki tudi vse počistili.

Tudi stanje v sprejemnem centru na območju v nekdanje dobovske livarne, kjer je bilo dopoldne približno 2400 prebežnikov, je označil za mirno. Povedal je, da tam vse poteka po načrtih in da je pod nadzorom. Glede območja zelene meje na Rigoncah je dejal, da so vaščani in prostovoljci tam za prebežniki v glavnem počistili in razkužili, na terenu pa je ostala le še policijska oprema, zaščitne ograde in podobno.

Molan je še dodal, da je rešitev dovažanja prebežnikov z vlaki ugodna tudi za hrvaško stran. Zato meni, da težav ne bo, razen če Slovenija pripeljanih prebežnikov ne bi zmogla odpraviti naprej oziroma če bi Avstrija in Nemčija spremenili politiko sprejemanja.

Ker bi v takem primeru v Sloveniji nastal zamašek, bi morala biti ta, še preden pride do česa takega, na to pripravljena in korak pred sosedi. Sicer pa bi morale število prihajajočih prebežnikov ustrezno uskladiti že države pred hrvaško mejo, je opozoril brežiški župan.

Zore: Težko je tistim, ki prihajajo, in domačinom
Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je glede begunske krize dejal, da je težko tako ljudem, ki prihajajo, kot tistim, ki živijo v vaseh ob meji. Oboje moramo razumeti in ostati kristjani, je dodal. Soboški škof Peter Štumpf pa meni, da se izpolnjuje njegova slutnja o islamizaciji Evrope, država pa je brez pravih rešitev.

Zore je dejal, da se morajo stvari, ki gredo narobe, ustaviti na mestu samem. "Treba je ustvariti območje, kjer bo varno živeti," je poudaril. Dodal je, da je bilo vprašanje beguncev tudi na sinodi o družini, ki se je pred kratkim končala v Vatikanu. Tam so bili tudi škofje iz Libanona, Sirije, Iraka, ki so opozorili, da ta prostor ostaja zdaj prazen in spreminja svojo podobo.

Krščanska navzočnost je bila tam dva tisoč let, zdaj pa na nekaterih območjih izginja. Kot je pojasnil, so napisali tudi poziv vsem, ki imajo moč in odgovornost, da to rešijo. Po pojasnilih Zoreta o beguncih govori tudi sklepni dokument o sinodi. Treba jim je pomagati, morajo pa tudi begunci sprejemati zakone države, v katero prihajajo, in spoštovati okolje, ki jih gosti, je pojasnil. Murskosoboški škof Štumpf pa je v pismu zapisal, da se bodo migranti na koncu ustavili pri nas, tukaj zaživeli v vsem, kar nam bodo vsiljevali, od verskih do nam popolnoma nesprejemljivih življenjskih navad.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.