S poneverbami, z neupravičeno uporabo in s ponarejanjem listin naj bi od začetka leta 2003 do letošnjega januarja za omenjeni znesek oškodovala 17 komitentov, ki pa jim je bila škoda že povrnjena.

V večini primerov naj bi si osumljenka prisvajala depozitna sredstva, prav tako pa naj bi neupravičeno uporabila za okoli 20 milijonov sredstev istih komitentov, ki jim je denar pozneje sicer povrnila, a predtem ukinila mesečna obvestila o stanju in prometu na njihovih računih.

Namesto vezave prevezava na lasten račun
Ovadena oseba naj bi kazniva dejanja storila tako, da ni realizirala s komitenti banke sklenjenih pogodb o vezavi sredstev, ampak si je sredstva prilastila, namesto da bi jih nakazovala na odprte depozitne račune. V nekaterih primerih si je celotni znesek prisvojila takoj, v drugih pa je denar ponovno nakazala na osebne račune ali knjižice strank. Njim je istočasno ukinila pošiljanje mesečnih obvestil o prometu na njihovih računih, tako da komitenti niso videli, da podpisane pogodbe niso realizirane.

Denar naj bi z računov pozneje dvigovala po svojih potrebah. V enem primeru je opravila ročni vpis lažnega zneska glavnice in obresti v hranilno knjižico komitenta banke, z namenom da prikrije neupravičeno uporabo njegovih denarnih sredstev.

Tako je banko oškodovala za približno 89 milijonov tolarjev, ki jih je poplačala oškodovanim komitentom, in za slabih 250.000 tolarjev obresti, ki jih je bančna uslužbenka nakazala iz sredstev komitentov, in sicer za neupravičeno uporabo njihovih sredstev.