Avstrijski izvedenec se je opredelil do vsakega posameznega primera. V prvem primeru je Radan bolniku dal propofol in morfij, tega v čedalje večjih odmerkih. Radan je odmerjanje utemeljil z izrazitim stresom sicer nezavestnega bolnika.

Izvedenec Armin Alibegović z inštituta za sodno medicino naj bi v mnenju, ki ga je izdelal za tožilstvo, pojasnil, da človek v nezavesti ne čuti bolečine. A Kröll je opozoril, da ni znano, kako globoka je bila nezavest, zato da je bilo povišanje odmerka vsekakor mogoče in tudi upravičeno. "Če ne bi dobil morfija, bi živel nekaj minut ali ur dlje, vendar bi umrl v hudem trpljenju in bolečinah," je ocenil.

Pri drugem primeru je izvedenec opazil, da je bil podatek o odmerkih morfija v temperaturni list vpisan, ko je bolnik že umrl. Ker je pred morfijem dobival druga protibolečinska zdravila, je Kröll pogrešal pojasnilo, ali se bolečine ni več dalo blažiti le s tema dvema analgetikoma. Radan je pojasnil, da je bolnik bruhal, zaradi česar je namesto tramala, ki povzroča slabost, dobil morfij.

Tudi Kröll bi ravnal enako
Pri tretjem primeru je Kröll pogrešal natančen vzrok smrti, a je domneval, da je bolnik umrl zaradi hude bolezni, in ne odmerjenih zdravil. "Če bi sam zdravil bolnika, ne bi naredil nič drugače," je dodal.

Tudi v četrtem primeru se je soočil s težavo pomanjkanja dokumentacije, saj ne razume zamenjave dovajanja tramala in analgina z morfijem. Ob tem pa je dejal: "Če bi bili zelo hudobni, bi lahko rekli, da je bila količina uporabljenega morfija zelo velika." A kmalu zatem se mu je zdelo neverjetno, da je bolnik umrl zaradi prevelikega odmerka morfija.

Peti bolnik je po izvedenčevem mnenju umrl zaradi bolezni, zadnji odmerek morfija naj bi namreč dobil več kot tri ure pred smrtjo. Tudi v šestem primeru, torej primeru, ko naj bi bolnik dobil kalij, za Krölla ni bilo nepravilnosti, ki bi pospešile bolnikovo smrt.

Dokumentacija ne kaže na Radanovo krivdo
Izvedenec je v nadaljevanju odgovarjal na vprašanja tožilstva. EKG-posnetek enega izmed bolnikov okoli deset minut pred smrtjo po besedah Krölla ne kaže, da bi ta prejel kalij, a tega ni mogoče trditi z gotovostjo.
Glede bolnika, ki naj bi ga Radan umoril s propofolom, pa je dejal, da odmerek, ki ga Radan navaja, ne bi povzročil smrti. Če pa je bolnik prejel propofol v odmerku, s hitrostjo in ob tisti uri, kot je pričala ena izmed sester, bi bil umrl zaradi predoziranja, in to takrat, kot je navedeno v bolnikovi dokumentaciji, je dejal izvedenec.

A je hkrati opomnil, da iz dokumentacije tega bolnika ne izhaja, da bi Radan naredil kar koli, da bi pospešil njegovo smrt.

Kritičen do izvedenca
Dotaknil se je tudi izvedenskega mnenja o okoliščinah smrti bolnikov, ki ga je za tožilstvo pripravil Alibegović. Po Kröllovem mnenju Alibegoviću primanjkuje kompetenc, ko gre za paliativno oskrbo, saj nikoli ni obravnaval umirajočih bolnikov in se je, preden je sestavil svoje mnenje, pogovoril z anesteziologom. To zanj pomeni, "da je Alibegović samo posredoval mnenja drugih, ki jih je slišal ali pa prebral v kakšnem učbeniku".

Komisija zdravniške zbornice, ki je opravila zunanji strokovni nadzor in ugotovila, da je zdravljenje potekalo v skladu s strokovno medicinsko doktrino, se po besedah Krölla sprašuje le, ali je bilo odmerjanje morfija primerno ali ne. A hkrati je za to mnenje našel več pohvalnih besed, saj da pušča odprto vprašanje, ali je šlo za napako v zdravljenju ali ne.

Ker niti tožilstvo niti obramba še nista končala z vprašanji izvedencu, bo očitno Kröll v nadaljevanju obravnave še prihajal v Ljubljano.