Tožilstvo je obtoženi, ki je med sojenjem večkrat spremenila priimek, očitalo, da je v obdobju najmanj od septembra 2016 do oktobra 2019 kot zastopnica društva Maus, ki je med drugim zbiralo denar za operacije otrok v ZDA, pridobila sebi približno 86.000 evrov protipravne premoženjske koristi, drugim pa okoli 41.000 evrov.

Okrožna državna tožilka Tinka Berk je v današnjih sklepnih besedah vztrajala pri obtožbi in ocenila, da je bilo početje obtožene še posebej zavržno, ker se je okoriščala na račun bolnih otrok. Med drugim je poudarila, da društvo Maus ni nikoli pridobilo statusa humanitarne organizacije, iz zbranih sredstev v humanitarnih akcijah pa je po navodilih obtožene plačevalo tako plače obeh stalnih sodelavk kot stroške prostovoljcem.

Del denarja, zbranega za dečka Gala, je obtožena po navedbah tožilstva namenila drugim otrokom, dečkovi materi pa je priznala, da je iz zbranih sredstev vzela 30.000 evrov za rešitev svojega stanovanjskega problema. Zbrani denar naj bi med drugim porabljala tudi za gostinske storitve, prometne prekrške in nakup računalnika za hčerko. Dokumentacija društva je pomanjkljiva, nadzor nad zbranim denarjem pa je imela le obtožena, ki je po tožilkinih besedah razpolagala z njim po svoji volji.

Tožilka predlagala dve leti zapora

Sodišču je tožilka predlagala obsodilno sodbo, kazen dveh let zapora in odvzem protipravno pridobljene koristi. Predlogu se je pridružila pooblaščenka oškodovancev Iva Inkret Markovinovič. "Zlorabila je zaupanje oškodovancev in njihovih staršev ter se okoristila na njihov račun," je poudarila. Sodišče je pozvala, da razmisli tudi o povrnitvi škode oškodovancem.

Zagovornik obtožene Primož Žontar je zavrnil vse očitke. Po njegovih ocenah je tožilstvo z obtožnico sledilo zgolj obtožbam v medijih in posameznih staršev, v resnici pa je obtožena "s svojim nesebičnim prispevkom" omogočila pomoč otrokom, ki bi jim jo sicer morala zagotoviti država. "Obtožena ni pridobila sebi niti evra gotovine in je ves zbrani denar nakazala na račun društva," je zatrdil.

Vse akcije so bile po odvetnikovih besedah vodene strogo namensko, društvo pa je moralo vsako leto dokazovati svoje dejavnosti občini. Ni jasno, koliko denarja je bilo dejansko zbranega, a po njegovih ocenah zneski niso mogli biti tako visoki, kot navajata priči. V vseh primerih so bile vse storitve, za katere se je zbiral denar, plačane z zbranimi sredstvi, torej otroci in njihovi starši ne morejo biti oškodovanci, tudi če bi se zbralo več denarja, je dejal Žontar. Spomnil je, da tudi v drugih humanitarnih organizacijah namenjajo presežek sredstev drugim pomoči potrebnih.

Obramba: Plačila sodelavcem so upravičena

Plačila sodelavcem so po ocenah obrambe upravičena, saj je od njih odvisna uspešnost zbiralne akcije. Denar, ki si ga je obtožena izposodila, pa je v celoti vrnila, celo v višjem znesku, je še povedal. Obramba ne trdi, da je bilo v poslovanju društva in oškodovanke vse pravilno, saj bi se dalo delati bolj pregledno, a to ne opravičuje očitka storitve kaznivega dejanja, je še povedal odvetnik in sodišču predlagal oprostilno sodbo.

Podobno je v sodbi ocenila sodnica Maša Blažeka. Po njenih besedah ni dokazano, da bi obtožena storila očitano kaznivo dejanje. Med drugim je tudi sodni izvedenec finančne stroke večkrat poudaril, da so podatki pomanjkljivi, zato je mogoče le ugibati, koliko denarja je bilo zbranega. Da je bilo zbranega denarja več, kot trdijo v društvu, je povedala le ena priča.

Sodnica je v obrazložitvi prav tako poudarila, da so vsi starši bolnih otrok, razen enih, prejeli vsa zbrana sredstva. Res je, da je bila organizacija društva slaba, a to ni dovolj za obsodilno sodbo, je ocenila. Povedala je še, da je bila kazenska ovadba podana med akcijo za Gala, zato obtoženi ni mogoče očitati, da sredstev ni nakazala, saj je zbiranje še potekalo.

Sodišče: To ni bilo zavestno povzročanje škode

Po ocenah sodišča obtoženi ni mogoče očitati, da je zavestno povzročila škodo. Tudi če si je izplačevala določena sredstva, tega ni storila na škodo otrok, za katere je zbirala sredstva. Ti so dobili plačane zdravstvene storitve, je še dejala Blažeka.

Obtožena Nataša Evelina Časart, prej Sokolov in Švikart Žumer, je ob odhodu s sodišča povedala, da je bil sodni postopek zanjo veliko breme in da je tudi povzročil hude zdravstvene težave. Da je na prvi stopnji oproščena obtožb, "še sploh ni dojela", je dejala.

Stroške kazenskega postopka bo kril državni proračun, oškodovanci pa so bili s premoženjskopravnimi zahtevki napoteni na pravdo.

Rok za začasno zavarovanje okoli 70.000 evrov, ki jih je društvo zbralo za Galovo zdravljenje, se je lani jeseni iztekel, obramba in obtožena pa sta takrat predlagala, da ostane na računu sodišča do pravnomočnega konca postopka.