Marko Polič z oddelka za psihologijo Filozofske fakultete je za MMC povedal, da je vožnja v veliki meri samodejna dejavnost, saj je to edini način, da voznik lahko zahteve prometa sploh obvlada. Ko pa se sproži v neustreznih in nepričakovanih razmerah, je izredno nevarna. S tem je tesno povezana tudi "avtocestna hipnoza", ko se voznik zaradi dolge vožnje sploh ne zaveda, kaj točno počne, in sprememba razmer lahko vodi v nezgodo.

Pri tujih voznikih, ki so povzročili nesrečo pred predorom Golovec, je bila zmes teh dejavnikov še izrazitejša, in, kot je znano, usodna za življenja sedmih ljudi. Tujci po navadi Slovenijo samo prečkajo in so pri tem za volanom že dolgo časa, poleg tega pa je na cestah v krajih, ki jih voznik ne pozna, vozniški avtomatizem še nevarnejši.

Signalizacija bi bila lahko boljša
Nesporno je, da je bilo za nesrečo krivo nedovoljeno obračanje romunskega voznika, ki je zgrešil odcep, in prevelika hitrost drugih udeležencev, vendar bi po mnenju Poliča nesrečo verjetno lahko preprečila boljša signalizacija in fizična preprečitev neustreznega manevra.

Na Darsu so za MMC povedali, da so medtem dela na tragičnem odseku avtoceste že končana, delna cestna zapora pa je že odstranjena. S tem je znova vzpostavljen normalen prometni režim z obstoječo prometno signalizacijo.

Vprašanje krivde ne sme biti v ospredju
Polič poziva, da iskanje krivde za nesreče ne bi smelo biti na prvem mestu: "Žal se pri nas ob nezgodah najprej lotimo iskanja krivcev, kar je psihološko razumljivo, a nekoristno, ker vse, ki imajo kar koli z zadevo, sili v obrambo in opravičevanje (ne)storjenega. Najprej - potem seveda, ko smo pomagali žrtvam - se je potrebno vprašati, zakaj je do dogodka sploh prišlo in kako bi ga lahko preprečili, ter takoj uvesti ustrezne ukrepe (normativne, tehnične ...)."

Največji problem je vozniška napaka
Polič je sicer prepričan, da bi problem prevelikega števila nesreč najbolj učinkovito rešili, če bi vožnjo elektronsko avtomatizirali in s tem voznikom popolnoma vzeli upravljanje vozila iz rok, a ob tem priznava, da bi tako vožnja izgubila ves čar. Trenutno bolj realne dolgoročne rešitve vidi v pravilni vzgoji udeležencev v cestnem prometu, tudi s pomočjo dobrih zgledov, kratkoročne pa s kaznimi.

V zvezi s kaznovalno politiko Polič opozarja, da so skoraj vse družbe nagnjene k temu, da se na neželena vedenja odzivajo zgolj z ostrejšimi kaznimi in zanemarjajo druge ukrepe. Učinkov kazni ne gre zanemarjati, vendar še zdaleč niso tako veliki, kot se misli, je še povedal.