Istrabenz je leta 2007 vstopil v terminski posel, ki ga je imela z Banko Celje sklenjenega Maksima Holding in se je nanašal na obvezen nakup delnic Intereurope po točno določeni ceni in v točno določenem obdobju, tako da je ob zapadlosti terminskega posla vso škodo, ki bi jo sicer iz tega posla imela Maksima Holding, nase prevzel Istrabenz. Istrabenz naj bi delnice preplačal za 3,7 milijona evrov, za kolikor naj bi bilo podjetje po prepričanju tožilstva tudi oškodovano.

Tožilka Mateja Jadrič Zajc je poudarila, da je bila krivda obtoženima v celoti dokazana. Igor Bavčar je bil med domnevno spornim poslo, predsednik uprave Istrabenza, Miroslav Golubić pa Maksima Holdinga. Pri samem poslu nakupa delnic je tako šlo za popolnoma neutemeljeno izgubo za Istrabenz, pri čemer izstopa Bavčarjeva kazenska odgovornost, saj je bil edini član uprave in je tudi podpisoval vse pogodbe.

Nagib za prikrit dogovor med obtoženima in torej za zavestno oškodovanje Istrabenza pa tožilka vidi v ekonomski povezanosti Maksime Holdinga in samega Bavčarja prek podjetij, ki jih je ta obvladoval.

Bavčar: Sem zgolj podpisal dokumente

Bavčar, ki v zaporu na Dobu že prestaja večletno zaporno kazen zaradi kaznivih dejanj pri preprodaji delnic Istrabenza, je v dopolnitvi svojega zagovora poudaril, da iz izpovedi vseh zaslišanih prič izhaja, da se sam ni ukvarjal, kaj šele da bi vodil inkriminirani posel, ampak je kot predsednik uprave samo podpisal dokumente, pri čemer je zaupal odgovornim za finančne zadeve v Istrabenzu, to sta bila predvsem Srečko Kenda in Kristjan Sušinski.

Da je vse omenjene dejavnosti dejansko vodil Kenda, po Bavčarjevem prepričanju dokazuje tudi elektronska korespondenca, ki jo je predložil sodišču.

Bavčar je prepričan, da "se poskuša kriminalizirati vse v zvezi z njim" in da je tožilstvo pri poroti skušalo ob pomanjkanju dokazov proti njemu ustvariti določen vtis krivde.
Bavčarjev zagovornik Aljoša Dežman je dodatno poudaril, da ni tožilstvo nikjer dokazalo obstoja dogovora med Bavčarjem in Golubićem, še manj pa za tožilstvo sporna pogodba izkazuje naklep, ki bi bil potreben za dokaz kaznivega dejanja.

Obramba: Posel namenjen financiranju Istrabenza

Teza obrambe je sicer, da je posel dejansko bil namenjen financiranju Istrabenza. Golubićeva zagovornica Anka Kozamernik je tako izrazila začudenje, da tožilstvo po izvedenih dokazih ni umaknilo obtožnice. Pri sporni pogodbi tako po njenem ni šlo za terminski posel, ampak dejansko za od Banke Celje prikrito financiranje Istrabenza, ki primorskega holdinga zaradi kreditne izpostavljenosti ni mogla več kreditirati.

Pri prikritem financiranju in davčnem ščitu, ki sta bila uporabljena v tem primeru, je tako Istrabenz dejansko zgolj dobil 14-milijonsko posojilo, pri kateri Istrabenz ni imel škode, pregon za navedena kazniva dejanja pa je zastaral.

Da gre pri obtožbi za konstrukt in da je sam zgolj opravljal posle drugih, pa je poudaril Golubić.

Razglasitev sodbe bo v torek opoldne.