O mogočih scenarijih, kaj točno se je zgodilo s sliko, se je že veliko pisalo, kljub temu pa se ne zdi, da bi bili dejanski lokaciji ukradene slike kaj bližje. Slika baročnega mojstra Michelangela Merisija da Caravaggia z naslovom Jezusovo rojstvo s sv. Frančiškom in sv. Lovrencem je z oltarja oratorija sv. Lovrenca v Palermu izginila v noči s 17. na 18. oktober leta 1969 in odtlej je ni bilo na spregled. Ves čas jo neuspešno iščejo italijanska policija, Interpol in FBI, ob omembah vpletenosti italijanske mafije pa dobiva celotna zgodba s sliko vred mitske razsežnosti. Obstaja množica teorij, kje vse bi lahko bila slika, po eni leži pozabljena na neki kmetiji, kjer so jo obgrizle podgane, po drugi, da je bila uničena v potresu.

Ali je slika v Švici?
Zadnje oprijemljivejše informacije so v javnost prišle leta 2018. Italijanski mediji so takrat poročali, da je o sliki v pričanju za italijansko vladno komisijo za preprečevanje organiziranega kriminala spregovoril nekdanji mafijec, ovaduh Gaetano Grado, ki je trdil, da je delo v Švici (kar je menda tudi sicer priljubljena država za hranjene odtujenih ali nezakonito izvoženih del, zlasti italijanskih starih mojstrov). V pričanju je trdil, da kraja ni bila del organizirane akcije, ampak da sta jo tatova ukradla na lastno pest – sliko sta izrezala iz okvirja in jo zavila v preprogo, ki sta jo prav tako ukradla iz oratorija, italijanska mafija pa naj bi na delo postala pozorna šele pozneje, ko so o primeru poročali mediji. Po poizvedovanju mafijskih šefov naj bi tako slika prišla v roke Gaetana Badalamentija, vodje Cupole, neke vrste mafijskega koncila, ki razsoja v primeru sporov med posameznimi družinami.

Naknadno naj bi sliko zaradi lažjega transporta razrezali in prodali švicarskemu trgovcu, ki ga je Grado identificiral na fotografiji. Policija imena trgovca ni izdala, kot se je poročalo, naj bi bil ta že pokojen. Italijanska vladna komisija za preprečevanje organiziranega kriminala je takrat sicer izrazila pričakovanja o mednarodnem sodelovanju pri pridobivanju dodatnih informacij, a vsaj v javnosti novih podatkov o iskanju slike, vrednost katere FBI ocenjuje na 20 milijonov dolarjev (dobrih 19.400.000 evrov), odtlej ni bilo.

Sorodna novica "Tu ni dvoma, kdo je inovator. Caravaggio počne stvari, ki jih nikoli nihče prej ni počel."

V desetletjih pred Gradovim pričevanjem so o sliki krožile različne informacije – neki ovaduh je trdil, da je sliko videl pri mafijskem šefu Salvatoreju Riini, ki da jo je uporabljal kot preprogo, neki drug, da je bila v 80. letih 20. stoletja uničena v požaru. Leta 2005 je nekdanji član sicilijanske mafije Francesco Marino Mannoia trdil, da je bila tatvina naročena, vendar pa si je kupec premislil zaradi škode, ki jo je slika utrpela. Zgodb je veliko, zanesljivost vseh tovrstnih pričevanj pa precej vprašljiva.

Nejasnosti glede letnice nastanka
Sliko je dolgo nadomeščala fotografija dela, leta 2015 pa so pri španskem podjetju Factum Arte naročili repliko. Poleg nerazrešenosti kraje ostaja v povezavi s sliko še ena nejasnost – leto nastanka. Še pred nekaj leti je veljalo, da jo je Caravaggio naslikal leta 1609 v Palermu med svojim bivanjem na Siciliji, eni od postaj na svojem begu iz Rima. Takšni podatki o nastanku dela izhajajo iz navedb dveh Caravaggievih biografov Giovannija Baglioneja in G. P. Bellorija iz 17. stoletja, ki omenjata, da je Caravaggio po prihodu iz Messine v Palermo tam naslikal sliko, vendar podrobnejših navedb o sliki ne navajata. O tem, da je omenjena slika prav Jezusovo rojstvo s sv. Frančiškom in sv. Lovrencem, je podvomilo nekaj strokovnjakov, ki zaradi slogovnih značilnosti sliko postavljajo bližje Caravaggievim rimskim zrelim delom (na primer Mučeništvu svetega Mateja, 1599–1600 v Contarellijevi kapeli v cerkvi San Lugi dei Francesi) kot oltarnim slikam, ki jih je ustvaril za Sirakuze in Messino. Zato domnevajo, da je slika nastala leta 1600 v Rimu v povezavi z naročilom Fabia Nutija (nedoločeno naročilo je omenjeno v arhivih 5. aprila 1600) in bila nato poslana v oratorij San Lorenza v Palermo.

Sveti prizor po Caravaggievo
Kaj torej vidimo na sliki? V temi hleva leži na senu Jezušček, ob njem sedi Marija, k njima pa se sklanjajo sv. Lovrenc v zlatem oblačilu na levi strani slike, na desni pa sv. Frančišek, s hrbtne strani upodobljen sv. Jožef in zadaj moška figura, ki jo nekateri identificirajo kot brata Leona Asiškega. Z zgornjega levega kota se diagonalno spušča angel z napisom Gloria in excelsis Deo (Slava Bogu na višavah), to je hvalnica, ki so jo po Lukovem evangeliju angeli izrekli pastirjem, ko so jim oznanili Jezusovo rojstvo.

S svojim značilnim chiaroscurom je Caravaggio upodobil razsvetljen prizor sredi teme sveta, trenutek upanja, ki pa vendarle zaobjema tudi nekaj otožnosti zaradi napovedi tistega, kar prihaja. Jezušček, ki je z belo rjuho položen na slamnato podlago, se ozira proti angelu, morda tudi k milemu izrazu Marije, ki se zdi zamišljena. Gleda proti Jezusu, a obenem se zdi z mislimi drugje, ni zaposlena toliko z opazovanjem kot kontemplacijo, ne zdi se zatopljena toliko v dan trenutek, ampak v premišljevanje tistega, kar sledi, in usodo, ki čaka njenega Sina.

Jezusovo rojstvo v likovni umetnosti
Jezusovo rojstvo in prizore, kot sta poklon pastirjev in poklon sv. treh kraljev, ki upodabljajo nadaljevanje Jezusove zgodbe, je v evropski umetnosti mogoče spremljati nekje od časa, ko je krščanska umetnost stopila iz katakomb, pa vse do obdobja, ko je Katoliška cerkev začela postopoma izgubljati vlogo vodilnega naročnika umetnosti. Po burnem času protireformacije, čeprav tudi že prej, so vse pomembnejši kot naročniki postajali sprva vladarji, plemiči in končno tudi meščani. Ti so se začeli navduševati nad drugačnimi motivi in sakralni motivi so se začeli počasi umikati iz najpomembnejših umetniških stvaritev.

Danes poznamo prizor predvsem iz jaslic, katerih zgodovina sega prav v Frančiškov čas. Zamislil naj bi si jih prav sv. Frančišek Asiški, ko je leta 1223 v Grecciu v bližini Rietija na sveti večer z živimi igralci uprizoril Jezusovo rojstvo.