Okolje, v katerem bodo mladi imeli perspektivo in motivacijo za učenje, v katerem bodo sposobni podjetniki lahko udejanjili svoje ideje in od tega, če bodo trdo delali, dobro živeli.

Kaj pa vem, zdaj se vse vrti okrog vprašanja, ali je bilo prav, da je Mercator prodan Agrokorju. Kako to zadeva mene? Ok, ni mi vseeno, kaj bo s slovenskimi dobavitelji in kaj bo z zaposlenimi in njihovimi družinami. Toda, kaj pa bo? Po letih in letih postopka prodaje še vedno ne vem, saj mi vladni funkcionarji v kampanji rečejo, da bi bilo treba narediti analizo, kaj bi to pomenilo za dobavitelje. Pa kdo se tu heca? Zdaj?!

Telekoma zdaj ne bodo prodali, ker se je vlada odločila, da bo ustavila privatizacijo do konstituiranja nove vlade. Ob tem PV pravi, da iščejo strateškega partnerja, ne pa špekulativnih finančnih skladov. Lepo, odgovorna vlada, ampak vemo, kam je to pripeljalo številna podjetja – v prodajo pod slabšimi pogoji kot v preteklosti.

No, privatizacija je tema, ki je po mnenju anketirancev Mediane (junij 2014 za Tarčo) pomembna za 1,4 odstotka ljudi. Zaseda pa večino predvolilne diskusije. Kaj nam to pove o tem, koliko se zavedamo, kaj je za državljane najpomembnejše? Daleč najbolj se jim zdijo pomembni zagon gospodarstva in nova delovna mesta (64,5) ter boj proti korupciji (17). Nekoliko bolj še izstopa zdravstvena reforma (9,7), potem pa se zanimanje volivcev bolj ali manj neha.

Še vedno tudi ne vem, katera stranka bo zagotovila, da bo Slovenija spet postala svobodna. Moja država je namreč ujetnik zamočvirjenega duha, kjer je zdravo soočanje argumentov, ki vodi k napredku družbe, praktično nemogoče, ne da bi se pri tem žalili, zmerjali na najbolj možen primitiven način. Da je tako, je nedvomno v zadnjih petnajstih letih k temu najbolj pripomogla politika. Spoštljivi, zdravorazumski, napredni ljudje se umikajo v ilegalo in poskušajo preživeti vzpon primitivizmov, obsodb, ki so namenjeni PR-učinku.

Še vedno na vem, na kakšen način bo lahko neka stranka opravila s korupcijo, ki se je v zadnjih petnajstih letih tako globoko usidrala v vsakdanje funkcioniranje ne le elite, temveč premnogih običajnih državljanov, kot sprejemljiva.

V zadnjih šestih dneh kampanje bi si želela konkretizacijo ukrepov, ki bodo mojo državo naredili privlačno, obetajočo, spoštljivo do drugače mislečih, podpirajočo znanje, ustvarjalnost. Bojim pa se, da bom priča predvsem negativni kampanji s parcialnimi vsebinami. Približno dva do tri dni pred volitvami običajno udari kakšna anonimka ali dokumenti o posamezniku, ki zaznamujejo razprave na zadnjih soočenjih in jih je novinarsko zelo težko preveriti do mere, ko je mogoče zanesljivo presoditi njihovo vrednost, kredibilnost, kontekst.

Takrat je treba vdihniti, spremljati čim več virov informacij in slediti svoji paradigmi.

Zaupajte vase, in ne v stranko. Od nje samo zahtevajte.

Poiščite me tudi na @newsexit