S tem so, je prepričana političarka, ki v nobenem primeru ne namerava odstopiti s svoje funkcije, kršene njene ustavne pravice, zato je seveda vložila pritožbo na ustavno sodišče.

Odločitev je, pišejo hrvaški novinarski kolegi, kontroverzni županji nakazala "luč na koncu predora". Ustavni sodniki so namreč ugotovili, da bi pripor lahko odpravili, če na prostosti ne bi mogla ponoviti kaznivega dejanja in vplivati na priče. To pa je mogoče le, če ne bo opravljala svojega dela. Lovrić Mrzelova torej kljub težkim obtožbam lahko odide iz pripora in hkrati ostane županja, če na tem položaju ne bo odločala o ničemer, sklepajo mediji. Če bo, denimo, prijavila dolg dopust, bo političarka, ki sicer ostaja v kriminalistični preiskavi, obdržala službo, hkrati pa bo lahko kmalu na svobodi.

Recept, kako bi lahko politiki "združili zapor in protokolarne obveznosti", je sprožil val zgroženih komentarjev. Voditelj, osumljen ali celo obtožen kaznivega dejanja, lahko ostane na položaju, če nič ne dela? Kje je tu morala? Kje politična kultura in zdrava pamet? "To se lahko zgodi samo pri nas," so prepričani hrvaški kolegi, ki očitno ne spremljajo aktualnih predvolilnih polemik v Sloveniji o tem, ali bi novi premier lahko vodil vlado iz zapora.

Ta dilema je sicer, resnici na ljubo, samo hipotetična. O njej ne govori niti SDS, ki zahteva razveljavitev sodbe in rehabilitacijo Janeza Janše, s tem pa njegovo vrnitev v politiko na velika vrata. Vprašanje, ali obsojeni politiki lahko sodelujejo v izvršilni ali zakonodajni veji oblasti, se utegne v realnih dimenzijah pokazati šele po volitvah, ko bo nastopil čas sestavljanja koalicije.

Ankete, ki so sicer v preteklih letih pogosto zgrešile, namreč napovedujejo hude zaplete. Tudi tokrat bodo o prihodnji vladni kompoziciji odločale manjše stranke, ki se zdaj gnetejo pred parlamentarnim pragom. Kakšna bo nova koalicija, bo odvisno od NSi-ja, SLS-a, ZaAB-a, PS-ja ali Združene levice - tistih med njimi, ki se bodo uvrstile v parlament. Ta tekma bo celo usodnejša kot prerivanje velike četverice, Stranke Mira Cerarja, SDS-a, SD-ja in DeSUS-a. V takšni sestavi bi namreč lahko nastala le levosredinska vlada, ki pa ne bo nujno prva izbira Mira Cerarja. Še zlasti zato, ker sta v preteklih mandatih predčasno slabo končali kar dve takšni povezavi. Druga možnost je še velika koalicija, zavezništvo med SMC-jem in SDS-om, ki pa je zgolj teoretično. Kakšno politično vlogo bo Janša imel po volitvah, bo namreč odvisno od odločitev sodišč, vrhovnega in tudi ustavnega.

Prav tistega, ki po besedah Miroslava Mozetiča, ne more zdraviti vseh političnih norosti. Salomonska odločitev v vse bolj groteskni zgodbi hrvaške županje to tezo potrjuje – čeprav je primerjava seveda zgolj in samo naključna.