V tokratnem prispevku v okviru rubrike Država - to ste vi smo za mnenja in stališča prosili trenerja in mednarodnega sodnika deskanja na snegu iz Maribora ter doktorsko študentko antropologije iz Ljubljane.

Veliko težavo vidita v strankarski politiki, ki je zapravila potencial Slovenije v letih od osamosvojitve. Medtem ko Šumatić izpostavlja nastavljanje strankarskih ljudi na odgovorne položaje v gospodarstvu in izčrpavanje podjetij v zasebne namene, Vodopivec kot glavno težavo izpostavlja pomanjkanje vizije razvoja. Želi si več trajnostnega razvoja, ki ga ne smemo enačiti z neskončno gospodarsko rastjo.

Kaj vidite kot problematično oziroma napačno v dozdajšnjem razvoju Slovenije?
Težavo vidim v tem, da od trenutka, ko smo se osamosvojili, politiki in država niso ravnali družbeno odgovorno in so zapravili naš potencial postati stabilna država v EU-ju. Še več, obe politični eliti sta s postavljanjem svojih ljudi na visoke in odgovorne položaje v gospodarstvu načrtno izčrpavali podjetja v zasebne namene in storili našemu majhnemu gospodarstvu nepopravljivo škodo. Škodo, ki jo bo občutila še vrsta prihajajočih generacij. Pristali smo na repu evropskih držav.

V kateri smeri bi radi, da se Slovenija razvija?
Rad bi, da gre Slovenija v takšni smeri kot na primer Avstrija, ki deluje glede svojega gospodarstva izredno pragmatično, vendar za dobrobit vseh državljanov, da naša mesta delujejo po vzoru župana Dunaja, da postanemo država z močno socialno noto, da so sodstva neizprosna do tistih, ki so Slovenijo 'zafurali' v zadnjih letih.

Kaj konkretnega pričakujete od novih (ali vsakokratnih) oblasti?
Želim si več državno odgovorne politike, brez bolnega boja za oblast, ki ne bo morbidno vplivala na ljudi ter jih metala v apatijo in postavljala temeljev moralnega razkroja v državi. Želim si, da ustvarjajo normalno delovno okolje za normalen razvoj naših otrok.

Iztok Šumatić (Maribor, letnik 1976, trener in mednarodni sodnik deskanja na snegu)

Kako ocenjujete dozdajšnji razvoj Slovenije?
Zdi se mi, da je Slovenija kot država ostala brez kakršne koli vizije o svojem razvoju. Bolj kot s politiko se politiki ukvarjajo sami s seboj in v ospredju je medosebno obračunavanje, ne pa oblikovanje dolgoročne razvojne strategije. Čeprav je vedno več govora o trajnostnem razvoju, se ta govor redko prevede v ustrezne politike in strategije; največkrat je ravno nasprotno. Nerazumna investicija v Teš 6 je eden izmed takih primerov. Kljub izrednim potencialom imamo zelo nizko prehransko samooskrbo, malo vlagamo v razvoj trajnostne mobilnosti, železniški promet je na primer veliko utrpel na račun gradnje predragih avtocest. Vedno hitrejša in nekritična privatizacija ter razprodaja tudi dobro stoječih slovenskih podjetij je – med drugim in ne izključno – pripeljala do visoke stopnje brezposelnosti in prekarnega zaposlovanja. Socialna varnost, ki bi morala biti eden izmed temeljev razvoja, se izgublja. Zaradi pomanjkanja vizije pa tudi medstrankarskega obračunavanja in korupcije se Slovenija razvija po poti kratkoročnih priložnosti in osebnih koristi.

Kakšno Slovenijo si želite v prihodnosti?
Nujno bi bilo, da se v Sloveniji oblikuje jasna razvojna strategija, ki ni podvržena političnemu obračunavanju in pri oblikovanju katere morajo poleg političnih predstavnikov sodelovati tudi predstavniki civilne družbe in strokovne javnosti. Trajnostni razvoj, ki zajema okoljsko, gospodarsko in družbeno dimenzijo, mora postati eden izmed temeljev te strategije. Že samo s preusmeritvami dozdajšnje proračunske porabe bi lahko spodbujali bolj do okolja prijazen razvoj ter hkrati ustvarjali nova delovna mesta. Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je leta 2013 v sodelovanju s partnerji na primer preračunala, da bi lahko samo z odpravo do okolja škodljivih subvencij in reformo okoljskih davkov vsako leto ustvarili do več 100-milijonskih prihrankov in nova delovna mesta. Ideje, ki jih imamo danes o razvoju, je treba postaviti pod vprašaj in končati moramo kapitalistično mantro, ki razvoj enači z neskončno gospodarsko rastjo.

Kaj pričakujete od tokratnih volitev in novih oblasti?
Od volitev ne pričakujem veliko, saj sama sprememba oblasti največkrat ne prinese večjih sprememb. Za drugačen razvoj Slovenije bo potrebno sodelovanje vseh političnih predstavnikov in ne samo tistih, ki so ali bodo na oblasti. Velika odgovornost je tudi na tistih politikih, ki so v opoziciji, ter tistih, ki nikoli ne pridejo na oblast. Pomembni niso samo izidi volitev, saj so volitve proces in ne zgolj volilni dan. Pri tem so pomembne tako razprave med politični kandidati kot tudi politični pogovori in razmišljanja vsakdanjih ljudi. Ti pogovori igrajo nezanemarljivo vlogo pri oblikovanju politične zavesti določene družbe, s tem pa tudi njenega družbenopolitičnega razvoja.

Barbara Vodopivec (Ljubljana, letnik 1979, doktorska študentka antropologije)