Hrvaška je na pristopni konferenci odprla poglavja o skupni zunanji, varnostni in obrambni politiki, poglavje o pravosodju in poglavje o konkurenci, začasno pa zaprla poglavje o davkih ter poglavje o javnih naročilih.

Jadranka Kosor meni, da je bil arbitražni sporazum s Slovenijo ključen za nov zagon hrvaških pogajanj z EU-jem. Poudarila je, da je Hrvaška po sklenitvi sporazuma odprla in zaprla več poglavij kot v štirih letih in pol pred tem.

Zadnjih 500 metrov maratona (pogajanj)
Kosorjeva je dodala, da obstaja možnost še ene pristopne konference, na kateri bi julija Hrvaška lahko zaprla še nekaj poglavij. Napovedala je, da bo vlada ustanovila nekaj podskupin hrvaške pogajalske skupine o pravosodju, da bi izpolnila vsa merila, ki "niso enostavna, niso pa nedosegljiva".

Predsednica hrvaške vlade je prepričana, da bo Hrvaška v naslednjih šestih mesecih dosegla cilj, ki si ga je zadala pred dvema desetletjema, in zaključila tehnični del pogajanj z EU-jem. "Danes smo zabeležili zadnjih 50 metrov v maratonu, ki se imenuje pogajanja za vstop v EU. Zadnjih 500 metrov bo težkih in zahtevnih, sicer pa sem prepričana bolj kot kadarkoli prej, da bomo uspešni," je dodala.

Podobno optimističen je bil hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković, ki verjame, da bo Hrvaška pogajanja končala do konca leta ali v prvih mesecih prihodnjega leta, pristopno pogodbo pa podpisala v prvi polovici prihodnjega leta. "Hrvaška teče zadnjih 110 metrov z ovirami," je tudi Jandroković pogajanja opisal v tekaškem žargonu.

Štefan Fülle, evropski komisar za širitev, je prepričan, da bo Hrvaška ta cilj lahko dosegla. Dodal je, da bo Evropska komisija jeseni v poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU morda konkretnejša glede datuma podpisa pristopne pogodbe ter "drugih zelo pomembnnih datumov za Hrvaško in Evropsko unijo". Ob tem je poudaril, da je časovni okvir pogajanj v rokah Hrvaške.

Največ pozornosti je deležno poglavje o pravosodju, saj je prvič v zgodovini EU-ja neka država odprla to poglavje v pristopnih pogajanjih s povezavo. To poglavje je bilo v preteklosti del poglavja o pravosodju in notranjih zadevah, ki je bilo bolj tehnično. Hrvaška je dobila deset meril za zaprtje tega poglavja, med katerimi je tudi popolno sodelovanje s haaškim sodiščem.

Slovenija zahteva odprtje hrvaškega trga NLB-ju
Pristopna pogajanja naj bi bila težka, nekateri v EU-ju so prepričani, da je hrvaška namera po pridružitvi evropski povezavi do prihodnjega leta zelo ambiciozna. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar je povedal, da Hrvaška ne bo mogla končati pogajanj, dokler ne bo odprla svojega finančnega trga za Novo Ljubljansko banko. Hrvaška centralna banka vztraja, da ne bo dovolila NLB-ju, da kupi banko ali odpre svojo podružnico na Hrvaškem, dokler ne bo rešeno vprašanje plačila dolga Ljubljanske banke, predhodnice NLB-ja, hrvaškim varčevalcem.

"Vprašanje LB-ja je dvostransko vprašanje"
Jandroković je v Bruslju poudaril, da vprašanje Ljubljanske banke ni del pogajalskega procesa Hrvaške in EU-ja, temveč dvostransko vprašanje. "V tem trenutku lahko rečem, da je Hrvaška pripravljena na pogovore, dialog in iskanje rešitve, ki bo sprejemljiva za vse," je še povedal in dodal, da se hrvaška stran o tem pogovarja s Slovenijo in tudi z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer so varčevalci.

Jandroković verjame v pozitiven izid morebitnega referenduma
Glede morebitnega referenduma v Sloveniji o vstopu Hrvaške v unijo je dejal, da v primeru takšnega verjame v njegov pozitiven izid. "Mislim, da so slovenski državljani na referendumu o arbitražnem sporazumu pokazali, da so zanje dobri odnosi s Hrvaško in evropska prihodnost Hrvaške še kako pomembni," meni vodja hrvaške diplomacije.

Počasno turško približevanje
Špansko predsedstvo EU-ja si prizadeva, da bi tudi Turčija napredovala na poti v EU z odprtjem poglavja o varni hrani ter veterinarski in fitosanitarni politiki. Turčija, ki je pogajanja začela hkrati s Hrvaško oktobra 2005, napreduje precej počasneje; doslej je odprla 13 in začasno zaprla eno poglavje. Največji težavi so njeni nerešeni odnosi s Ciprom, zaradi katerih je EU decembra 2006 zamrznil osem poglavij, in nasprotovanje Francije in Nemčije njenemu polnopravnemu članstvu v EU-ju.