Švedsko predsedstvo EU-ja je tik pred začetkom vrha Unije v Bruslju kot favorita za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta in novega visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko Unije predlagalo predsednika belgijske vlade Hermana Van Rompuya in evropsko komisarko iz Velike Britanije Catherine Ashton, kar so voditelji držav članic potrdili. Nekdanji britanski premier Tony Blair je tako izpadel iz igre, saj uživa premalo podpore. Podprl ga ni niti britanski premier Gordon Brown.

Ugibanj o imenih je bilo v preteklih mesecih veliko. Zato je evropski vrh sklical sejo, na kateri so se posvetovali o novih vodilnih položajih - kandidate zanje morajo voditelji izbrati pred 1. decembrom, ko bo začela veljati Lizbonska pogodba.

De Boissieru generalni sekretar Sveta EU do upokojitve
Generalni sekretar Sveta Evropske unije bo do svoje upokojitve Francoz Pierre de Boissieu, sedaj de iure namestnik generalnega sekretarja Javierja Solane, de facto pa generalni sekretar. De Boissieu naj bi se upokojil s 65 leti, ki jih bo dopolnil junija prihodnje leto, nato pa naj bi ga nasledil Nemec. Nemški mediji poročajo, da je kandidat za to mesto svetovalec kanclerke Angele Merkel za evropske zadeve Uwe Corsepius.

Položaj generalnega sekretarja Sveta EU sedaj zaseda visoki zunanjepolitični predstavnik EU Javier Solana. Tako Solani kot namestniku de Boissieuju se mandat izteče na dan začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe, torej 1. decembra.

Pahor: Evropa potrebuje novega voditelja
Po koncu vrha EU-ja je izbor van Rompuya in Ashtonove komentiral tudi slovenski premier Borut Pahor. Dejal je, da "še ni prišel čas za močne evropske voditelje" in da Evropska unija stopa počasneje, kot bi si želeli privrženi Evropejci. "Ni skrivnost, da sem se jaz opredelil za močnega evropskega voditelja, in ni skrivnost, da bi bil tak voditelj kontroverzna osebnost, vsak močan voditelj je nujno kontroverzen," je dejal Pahor, ki je za prvega predsednika Unije osebno podprl nekdanjega predsednika britanske vlade Tonyja Blaira.

"Evropa potrebuje močnega voditelja in prej ali slej bo prišel čas, ko ga bo imela," je povedal Pahor, a ob tem dodal, da je za Evropo izjemno pomembno, da se pri vprašanju niso razdelili. "Evropa je komaj spravila pod streho Lizbonsko pogodbo in je bila na preizkušnji, ali je sposobna soglasno sprejeti te odločitve," je še povedal. "Korak za korakom gremo v pravi smeri in s tem smo lahko zadovoljni," je še povedal premier, ki želi van Rompuyu vse najboljše na položaju prvega stalnega predsednika Evropske unije.

Pri iskanju imen treba upoštevati številne dejavnike
Pri iskanju pravega para je moral Stockholm upoštevati številne dejavnike: politično in geografsko ravnovesje; razmerje med majhnimi in velikimi ter novimi in starimi članicami, pa tudi v zadnjem času v javnosti precej izpostavljeno ravnotežje med spoloma.

Kako daleč sega vezana trgovina pri iskanju vodilnih, kaže tudi to, da Nemčija, denimo, ne izraža zanimanja za nobenega od teh položajev, saj naj bi se potegovala za funkcijo predsednika Evropske centralne banke.

Od 345 glasov jih je moral kandidat nabrati 255
Idealno bi bilo, če bi voditelji ključne visoke predstavnike izbrali soglasno, a v to očitno nihče ni verjel. Pri glasovanju s kvalificirano večino je moral kanidat od 345 glasov zbrati 255 glasov. Slovenija ima štiri glasove, premier Borut Pahor pa je od vlade dobil pravico, da glasuje po vesti in prepričanju, kaj je dobro za Evropo in Slovenijo, je sklenil Radio Slovenija.