Evropska komisija je zaradi zakona Avstriji zagrozila s postopkom.

Parlament je zakon sprejel po burni razpravi in kljub številnim kritikam iz držav, iz katerih je v Avstriji največ delavcev migrantov.

Avstrijska opozicija je v razpravi pred glasovanjem opozarjala predvsem na kadrovsko stisko, denimo na področju zdravstvene nege, ki jo rešujejo zlasti delavci migranti iz vzhodnoevropskih držav. Vladajoči ljudska stranka in svobodnjaki pa so vztrajali, da gre za pravičnejši sistem od sedanjega.

Ministrica za družino Juliane Bogner-Strauss je v razpravi poudarila, da bo Avstrija na račun znižanja otroškega dodatka za v tujini živeče otroke privarčevala več kot 100 milijonov evrov, ta denar pa bo namenila za socialne ugodnosti za otroke v Avstriji.

Delavci migranti iz Slovenije bodo odslej prejemali otroški dodatek glede na raven življenjskih stroškov v Sloveniji. Delavci iz Slovenije naj bi zaradi tega izgubili skupno okoli pet milijonov evrov na leto. Slovenski delavci zdaj za enega otroka povprečno prejmejo 114 evrov otroškega dodatka, avstrijski pa 150 evrov. Do otroškega dodatka so upravičeni ne glede na višino plače.

Ukrep bo vplival na 130.000 otrok
Vlada na Dunaju ocenjuje, da bo ta ukrep vplival na okoli 130.000 otrok tujcev, zaposlenih v Avstriji. Največ izplačil gre na Madžarsko in Slovaško, sledijo Poljska, Romunija, Češka in Slovenija.

A nova zakonodaja ne bo prinesla znižanja otroških dodatkov za vse otroke delavcev migrantov. Otroški dodatek za delavce iz držav z višjimi življenjskimi stroški, kot jih ima Avstrija, se bo tako celo nekoliko zvišal.

Leta 2016 je Avstrija za otroške dodatke v tujini živečih otrok namenila 273 milijonov evrov, večinoma na Madžarsko. V Avstriji sicer za socialno pomoč trenutno namenijo 4,4 milijarde evrov. Povprečno znaša otroški dodatek okoli 150 evrov mesečno.

Na zagovor pred Evropsko komisijo
Avstrija se bo morala zaradi zakona zagovarjati pred Evropsko komisijo. "Ko bo zakon dokončno sprejet in javno objavljen, komisija ne bo oklevala in bo uporabila pravne možnosti, ki jih ima kot varuhinja pogodb," je dejal tiskovni predstavnik komisije Christian Wigand. Dodal je, da je splošno stališče Bruslja glede tega že znano.

Evropska komisija je marca poudarila, da pogodba o EU-ju prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva. Takrat je navedla, da so delavci migranti "upravičeni do enakih otroških dodatkov kot domači delavci – ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka". Po mnenju komisije ta pravila temeljijo na "pravičnem in jasnem načelu, ki je bistvo enotnega trga in se je izkazalo za uspešno, to je za enake vplačane prispevke od dela se morajo pridobiti in uporabljati enaki prejemki".

Tomčeva opozarja na pogodbo EU-ja
Vprašanje o otroških dodatkih v Avstriji je na Evropsko komisijo na začetku leta naslovila evropska poslanka iz Slovenije Romana Tomc (EPP/SDS). V odzivu na odločitev parlamenta je danes povedala, da Pogodba o EU-ju prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva.

Dodala je, da trenutno v Evropskem parlamentu potekajo pogajanja o koordinaciji sistemov socialne varnosti v EU-ju, v katerih aktivno sodeluje kot članica odbora za socialo in zaposlovanje. Opozorila je, da bi sprejetje trenutnih predlogov v Evropskem parlamentu pomenilo legalizacijo avstrijskih ukrepov na evropski ravni, na kar po njeni oceni računa tudi Nemčija.

"Za Slovenijo to seveda pomeni precejšen udarec in moja prizadevanja gredo v smeri, da se to ne bi zgodilo. Resnično upam, da ne bomo prišli v položaj, ko se bo izkazalo, da je parlament pripravil zakonodajo, ki bo služila izključno v prid avstrijski politiki, ne glede na to, da v resnici krši načelo enotnega trga in diskriminira evropske državljane," je še dodala Tomčeva.