Do vprašanja Slovenske tiskovne agencije (STA), ali je stališče, ki ga je na Twitterju v nedeljo izrazil premier Janša, tudi skupno stališče Evropske komisije, se glavni govorec Eric Mamer ni želel opredeliti.

Spomnil pa je na besede predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki jih je izrekla ob nedavnem obisku sprejemnega centra za afganistanske sodelavce EU-ja v bližini Madrida.

"Evropska unija in tudi vse države, ki so sodelovale v misijah Nata v Afganistanu, imajo dolžnost, da poskrbijo za ljudi, ki so posebej ogroženi zaradi novonastalih razmer v Afganistanu, na primer novinarji, zagovorniki človekovih pravic, sodniki in pravniki in na splošno ženske in deklice," je dejal Mamer.

Ko govorimo o vzpostavljanju poti in možnostih preselitev za Afganistance v kriznem žarišču, govorimo o teh skupinah, je še pojasnil.

Hkrati je opozoril na prizadevanja, ki bodo potrebna, da bi zagotovili, da se vsi Afganistanci, ki so bili ali bodo razseljeni zaradi spopadov, lahko varno vrnejo na svoje domove. Zato Evropska komisija poudarja potrebo po sodelovanju z državami v regiji, da bi to omogočili.

Janša: "Unija ne bo odpirala humanitarnih koridorjev za Afganistan"

Premier Janša je v nedeljo tvitnil: "EU ne bo odpirala nobenih evropskih 'humanitarnih' oziroma migracijskih koridorjev za Afganistan. Ne bomo dovolili, da se ponovi strateška napaka iz leta 2015. Pomagali bomo zgolj posameznikom, ki so pomagali nam med operacijo Nata. In članicam EU-ja, ki varujejo našo zunanjo mejo."

Sorodna novica Sassoli: "Slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu EU-ja glede Afganistana"

Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je v odzivu tvitnil, da slovensko predsedstvo ne more govoriti v imenu EU-ja glede Afganistana. Janšo je pozval, naj o tem razpravlja z evropskimi institucijami.

Stališče Slovenija podpirata Madžarska in Avstrija

Stališče slovenskega premierja naj bi podpirali le dve državi članici – Madžarska in Avstrija, je v ponedeljek poročal nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ). Večina drugih članic in voditelji institucij EU-ja želijo preprečiti migrantski val iz leta 2015, a so hkrati pripravljeni razširiti krog ljudi, ki potrebujejo zaščito, govorijo o moralni odgovornosti in opozarjajo na zaveze v okviru programa preselitev.

Ministri Unije kmalu o zaščiti za Afganistance

Slovenija je po navedbah zunanjega ministra Anžeta Logarja poleg afganistanskih sodelavcev, ki so pomagali Slovenski vojski, v znak solidarnosti pripravljena sprejeti do pet dodatnih Afganistancev. Diplomatski viri v Bruslju so ob tem povedali, da so skoraj vse članice, razen Madžarske in Avstrije, ponudile sprejemne možnosti zanje, še navaja FAZ.

O razširitvi kroga ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo zaščito, bi lahko že kmalu razpravljale države članice. Priložnost za to bi bila lahko že na zasedanju notranjih ministrov članic Unije, ki naj bi, kot je v ponedeljek na Twitterju zapisal notranji minister Aleš Hojs, predvidoma potekalo prihodnji torek.