Bruselj se je tako odzval na navedbe Berlina, da naj bi Evropska komisija pod določenimi pogoji dovolila cestnine za tujce. To vprašanje že nekaj časa odmeva v nemški javnosti in nemška kanclerka Angela Merkel je doslej zavračala pozive k uvedbi cestnin za tuje državljane. Za zdaj tako še vedno ostaja pri tem, da je vožnja po nemških avtocestah zastonj tako za Nemce kot za tujce.

Cestnine bi najraje uvedla sestrska stranka vladajočih krščanskih demokratov, bavarska stranka Krščansko-socialna unija, ki predlaga, da bi morali cestnino oziroma dajatev za vzdrževanje infrastrukture plačati vsi, domači in tuji vozniki, vendar bi bili Nemci upravičeni do nižjega davka za vozila, kar bi v praksi pomenilo, da cestnine ne bi plačali.

Toda vodja CSU-ja Horst Seehofer je s svojim predlogom osamljen, saj tudi v krščanskih demokratih Merklove ni nad njim navdušen nihče. Odločno proti temu so tudi socialdemokrati, ki se trenutno z Merklovo pogajajo o sestavi velike koalicije.

Bruselj hitro korak nazaj
V vročici razprave v Nemčiji je evropski poslanec Michael Cramer iz nemških Zelenih na evropskega komisarja za promet Siima Kallasa naslovil vprašanje, ali bi bila uvedba cestnin samo za tujce v skladu s pravili Evropske unije. V Nemčiji so v odgovor pričakovali jasen 'ne', saj bi bila to diskriminacija na osnovi državljanstva.

A Kallasov odgovor je po navedbah nemških medijev presenetil, saj naj bi komisar ocenil, da bi načeloma bilo v skladu z evropsko zakonodajo, če bi uvedli cestnine tako za domače kot za tuje voznike, a bi nato domače voznike oprostili plačila neke druge dajatve in jim tako dejansko vrnili plačano cestnino.

V Bruslju so po nemškem odzivu na komisarjev odgovor danes hitro stopili korak nazaj. "Nobene zelene luči ni za kakršne koli načrte o prihodnji ureditvi cestnin v Nemčiji. Sploh še nismo videli nobenih konkretnih načrtov, tako da ne moremo reči, ali so ti skladni z evropsko zakonodajo," je poudarila tiskovna predstavnica komisije Marlene Holzner, ki nadomešča kolegico, pristojno za promet.

Holznerjeva je pojasnila, da je komisar Kallas v odgovoru na poslansko vprašanje govoril o osnovnih in splošnih načelih cestninjenja, med katerimi je najpomembnejše prav načelo nediskriminacije, ki obstaja od 50. let preteklega stoletja, torej od prvih pogodb EU-ja.

Pojasnila je tudi, da ni mogoče povezati cestninjenja in davkov. Pri cestninjenju velja načelo nediskriminacije med prebivalci neke države in tujci, za registracijo vozil lahko članice računajo, kolikor želijo, ni pa mogoče teh dveh sistemov povezati. "Ni mogoče, da dobite vinjeto zastonj, ker ste plačali davek za registracijo vozila," je poudarila.

Slovenija na tnalu
Načelo nediskriminacije je bilo sicer tudi argument Bruslja za postopek proti Sloveniji zaradi vinjet. Komisija je oktobra 2008 uvedla postopek proti Sloveniji, ker je ocenila, da tedanje slovenske letne in polletne vinjete po 55 oziroma 35 evrov niso bile v skladu s pravnim redom EU-ja, ker so diskriminirale državljane EU-ja, ki slovenskih cest ne uporabljajo tako pogosto kot Slovenci.

Potem ko je slovenska vlada po pripombah komisije predlagala uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, nazadnje pa še uvedbo mesečnih vinjet za 30 evrov, je Bruselj januarja 2010 postopek proti Sloveniji ustavil.