T. i. načrt B, ki ga je vlada potrdila že v četrtek zvečer, predvideva vzpostavitev posebnega investicijskega solidarnostnega sklada, ki naj bi nacionaliziral sredstva iz pokojninske blagajne in izdal obveznice na račun prihodnjih dohodkov od prodaje naravnega plina, ki je v Sredozemskem morju ob ciprski obali.
Načrtuje se tudi celovita sanacija problematičnih bank ter ukrepi za nujno omejitev kapitalskih tokov, z vladnim nadzorom nad kapitalom bank pa naj bi preprečili beg denarja iz ciprskih bank, ko se bodo te v torek končno odprle po več kot tednu dni.

Nov krog pogovorov v Bruslju že v soboto
Ciprski predsednik Nicos Anastasiades bo že jutri potoval v Bruselj, kjer bodo na temo desetih milijard evrov posojila Cipru sestankovali finančni ministri 17 držav evrskega območja.

Ciper mora namreč dogovor s trojko posojilodajalcev (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) doseči do ponedeljka, sicer bo država ostala brez izredne likvidnostne pomoči Evropske centralne banke njenim bankam, kar bi najverjetneje vodilo v dokončen propad ciprskega bančnega sistema.

V zameno za deset milijard evrov pomoči v Bruslju zahtevajo, da Ciper tako ali drugače zbere 5,8 milijarde evrov.

"Ciper se ne bo mogel izogniti davku na bančne vloge"
O razmerah na Cipru so finančni ministri evrskega območja govorili že v četrtek zvečer, ko so dosegli dogovor, da so pripravljeni sodelovati z Nikozijo pri novih načrtih za rešitev ciprskega bančnega sektorja, ki mu grozi zlom.

Vodja evrske skupine Jeroen Dijsselbloem pa je ob tem dejal, da se Ciper v programu pomoči ne bo mogel izogniti enkratnemu davku na bančne vloge, ki pa mora biti pravičnejši in bolj obremeniti velike in manj male varčevalce.

Ljudje pred bančne avtomate ...
Prvotni predlog, da naj bi ohranili ničelno davčno stopnjo za vloge do 20.000 evrov, 6,75-odstotno davčno stopnjo bi uvedli za vsote od 20.000 do 100.000 evrov ter 9,9-odstotno stopnjo za vloge nad to vrednostjo, je na Cipru dvignil veliko prahu, saj se državljani bojijo, da bodo izgubili svoje prihranke, zato so v dolgih vrstah stali pred bančnimi avtomati in skušali dvigniti svoje prihranke. Banke so namreč svoja vrata zaprle do torka.

"Govori se, da se banka Laiki sploh ne bo več odprla, zato hočem dvigniti toliko denarja, kolikor lahko," je za AFP povedal upokojeni vladni uslužbenec Phaedon Vassiliades. "Na banki imam skoraj 60.000 evrov prihrankov, za katere ne vem, ali jih bom še kdaj videl. To je vse, kar imam, in zdaj je videti, da bo vse propadlo," je še dodal. Banka Leiki je največji dvig z bankomata v četrtek zmanjšala na 260 evrov.

... in pred parlament
Pred ciprskim parlamentom so se zbrale množice ljudi, predvsem zaposlenih v bankah, ki jih skrbi propad njihovih delodajalcev. Okoli 30 mladih, pokritih s kapucami, je pred policijskimi barikadami zažgalo evropsko zastavo.

Moskva ponudila le podaljšanje posojila
Svoj dvodnevni obisk v Moskvi je sklenil ciprski finančni minister Mihalis Saris, ki je Rusijo prosil za pomoč pri reševanju finančnih težav Cipra, a je, kot kaže, domov odšel precej praznih rok. Ruski finančni minister Anton Siluanov je povedal, da bo Rusija počakala na odločitev trojke, da se niso pogajali o morebitnem novem posojilu in ruskih vlagateljev za zdaj ne zanima vlaganje v ciprske zaloge naravnega plina.

Ruska stran naj bi Sarisu ponudila le, da lahko podaljša zdajšnje posojilo, vredno 2,5 milijarde evrov. Moskva je omenjeno petletno posojilo leta 2011 že podaljšala. Iz Rusije sicer prihaja najmanj tretjina, če ne celo polovica vseh depozitov v ciprskih bankah.