Na drugi strani se je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat delež BDP-ja za socialno varnost po večini držav članic v obdobju 2010-2015 rahlo zvišal, in sicer z 28,6 odstotka na 29 odstotkov.

V Sloveniji pa se je v tem obdobju izdatek za socialno zaščito znižal s 24,4 na 23,9 odstotka BDP-ja.

Glavni vir financiranja so v letu 2015 predstavljali socialni prispevki in prispevki države iz pobranih davkov.

Največ namenjajo Francija, Danska, Finska
Deleži po posameznih članicah so sicer zelo različni. V 2015 so za socialno varnost največ namenile Francija (34 odstotkov), Danska in Finska (po 32 odstotkov) ter Belgija, Nizozemska, Avstrija in Italija (po 30 odstotkov).

Najmanj za socialno zaščito pa sta namenili Romunija in Latvija (po 15 odstotkov), Litva in Estonija (po 16 odstotkov) ter Irska (17 odstotkov). Slovenija je s 23,9 odstotka pristala nekje na sredini.

Luksemburg, Avstrija, Danska: Več kot 11.000 evrov
Izdatek za socialno varnost na prebivalca ob upoštevanju kupne moči je bil v letu 2015 po podatkih Eurostata največji v Luksemburgu, Avstriji in na Danskem, in sicer več kot 11.000 evrov. Najnižjega, manj kot 3.000 evrov, so imeli v Romuniji, Bolgariji in Latviji. V Sloveniji je ta znesek 5.700 evrov.

Članice EU-ja so v povprečju skoraj polovico sredstev za socialno zaščito namenile starejšim prebivalcem, nekaj več kot tretjino za zdravstveno oskrbo, preostali del pa se je razporedil med ugodnosti za družine in otroke, pomočjo brezposelnim ter stanovanjsko problematiko.

Raziskava Eurostata je zajela vse članice Unije z izjemo Poljske, za katero podatki niso bili na voljo.