V izjavi za medije je Hojs dejal, da ga je podpredsednik komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, obvestil, da bo del pakta, ki se nanaša na prihodnjo evropsko agencijo za azil, končan že pod portugalskim predsedstvom, sicer pa bi se to lahko zgodilo med slovenskim predsedovanjem.

Pomemben del pakta je tudi evropska podatkovna zbirka prstnih odtisov (Eurodac). "Verjamem, da lahko Slovenci na tem področju naredimo velik napredek, morda ne samega sprejema, vendar lahko zadevo pripeljemo tako daleč, da bo to mogoče sprejeti vsaj v času francoskega predsedovanja," je dejal Hojs.

Del pakta je tudi odgovornost in solidarnost pri vračanju prebežnikov, pri čemer je Hojs v pogovorih s Schinasom poudaril, da ne "bomo obljubljali preveč, raje bomo naredili več". Ne želi napovedovati velikih uspehov, saj da imajo države članice glede tega vprašanja še vedno precej različna stališča.

Sorodna novica Prednostni sklopi slovenskega predsedovanja bodo odpornost, okrevanje in strateška avtonomija EU-ja

Pomembna tema tudi širitev EU-ja na Zahodni Balkan

Hojs je kot pomembno temo predsedovanja omenil tudi širitev EU-ja na Zahodni Balkan. "Tudi na našem področju se zavedamo pomembnosti sodelovanja z državami Zahodnega Balkana," je poudaril in dodal, da je Schinasa obvestil, da bo ta teden gostil notranje ministre teh držav, s katerimi bodo govorili o preprečevanju kriminala, zlasti tihotapljenja ljudi in blaga.

Schinas je v izjavi za medije poudaril, da bo slovensko predsedovanje pomembno, saj bo prvo "fizično" po pandemiji covida-19, začenši z obiskom članov Evropske komisije v Sloveniji na začetku julija. Slovensko predsedovanje bo po njegovih besedah pomembno tudi za izvedbo načrta EU-ja za okrevanje in odpornost. Pozdravil je prizadevanja Hojsa, da bi države članice dosegle dogovor o paktu o migracijah in azilu. "Evropa potrebuje ta dogovor bolj kot kadar koli do zdaj," je bil jasen.

Kot je dejal, je komisija na isti valovni dolžini s slovenskim predsedstvom glede napredka pri varnostni uniji, kibernetskih groženj, reforme schengenskega sistema in nadaljevanja boja proti tihotapcem ljudi na Zahodnem Balkanu in v Sredozemlju. Schinas na novinarsko vprašanje ni želel komentirati notranjepolitičnih razmer v Sloveniji, je pa na splošno dejal, da ne dvomi, da bosta Slovenija in njena vlada naredili vse za zaščito vrednot, ki definirajo tako Evropsko unijo kot Slovenijo.

Hojs je pristavil, da vprašanj o stanju vladavine prava v Sloveniji ne bi bilo, če te teme ne bi v Evropo izvozili slovenski novinarji. Zagotovil je, da je vladavina prava v Sloveniji v polnosti zagotovljena, še bolj pa so zagotovljene pravice novinarjev, ki lahko "poročate nemoteno, o vsem, kar želite, brez kakršne koli cenzure".

Vprašanje financiranja STA-ja bo rešeno prihodnji teden

Se mu pa zdi "naravnost sprevrženo", da bi država začela financirati še medije. Ob tem je napovedal, da bo vlada prihodnji teden rešila vprašanje financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA).

Podpredsednik Evropske komisije se je v okviru obiska v Sloveniji srečal tudi s premierjem Janezom Janšo. Tudi Janša in Schinas sta govorila o prednostnih nalogah slovenskega predsedovanja. Strinjala sta se o pomenu nove schengenske strategije in pomembnosti širitve schengenskega območja, govorila pa sta tudi o stanju epidemije covida-19 v EU-ja. Schinas se je zahvalil, ker je Slovenija med prioritete svojega predsedovanja uvrstila tudi evropski način življenja, so sporočili iz Janševega kabineta.