Po mnenju predsednika Pahorja sta težavi rešljivi, pri tem računa na razsodnost vlade. Pričakuje tudi zelo pohitren postopek imenovanja dveh delegiranih tožilcev, saj da za predsedujočo državo skoraj ne bi mogli najti opravičila, da tega ne zagotovi v času, ko vodi EU in bi morala biti pri tem in še kakšnem drugem vprašanju za zgled.
O tem je Pahor, kot je dejal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju, danes odkrito govoril s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem. "Od vlade, s katero sodelujem in sem zato od dela javnosti tudi kritiziran, pričakujem, da bo razumela, da so nekatere stvari, ki zdaj predstavljajo izziv za naš ugled na predvečer predsedovanja, in da jih bo rešila," je dejal. To po njegovih besedah pričakujejo "najprej naši ljudje in institucije, pa tudi naši partnerji v EU-ju, ki nam zaupajo in vidijo Slovenijo še vedno kot državo, ki je v marsičem naredila velike korake naprej v preteklih 30 letih".
Pahor pojasnil von der Leyen: Kljub povečani politični negotovosti se Slovenija resno pripravlja na predsedovanje
Rdeča nit današnjih pogovorov predsednika Pahorja je bilo torej predsedovanje Slovenije Svetu EU-ja čez slab mesec dni. Najprej je potekalo srečanje s predsednico Evropske komisije von der Leyen, ki je poudarila, da "zelo ceni ogromno energijo, s katero si bo predsedstvo prizadevalo za odpornost in okrevanje EU-ja po težki pandemiji". Po negativnem vplivu pandemije na evropsko gospodarstvo je zdaj čas za okrevanje, naložbe in reforme, je poudarila v kratkem videoposnetku, ki ga je Pahor objavil na Twitterju. Možnosti, da bi ji novinarji neposredno zastavili vprašanja o srečanju, ni bilo.
Kot drugo temo pogovora s Pahorjem je predsednica komisije izpostavila konferenco o prihodnosti Evrope. Pahorju je izrazila hvaležnost za gradnjo mostov in za prizadevanja za enotnost EU-ja ter za razpravo o prihodnosti Evrope.
Videoposnetek je nato na Twitterju objavila tudi von der Leyen, ki je ob tem zapisala, da bo slovensko predsedovanje ključno, saj je treba hitro potrditi nacionalne načrte za okrevanje, da bodo lahko članice evropska sredstva začele dobivati že to poletje. Zapisala je tudi, da se s Pahorjem strinjata, da je prihodnost Zahodnega Balkana v EU-ju in da želijo napredek na tem področju.
Iz Pahorjevega urada pa so nato sporočili, da je srečanje z von der Leyen potekalo v duhu njunega dolgoletnega znanstva, odkrito in vsebinsko. Predsednik je sogovornici podal oceno domačih razmer in ocenil, da se kljub povečani politični negotovosti Slovenija resno ter odgovorno pripravlja na prevzem predsedovanja Svetu EU-ja.
Poudaril je, da Slovenija ostaja dejavna zagovornica evropske ideje, okrepitve EU-ja in njene širitve. Poleg tega je Pahor von der Leyen čestital za uspeh pri oblikovanju načrta za okrevanje in odpornost, za katerega meni, da gre za izjemno mogočen vzvod za razvoj in za veliko priložnost, ki bo evropskim državam lahko zagotovila prvenstvo na področjih zelene in digitalne agende.
Poleg tega ji je predstavil pismo Pogovorimo se o Evropi, ki ga je na pobudo predsednikov Slovenije in Italije 21 predsednikov članic EU-ja podpisalo ob dnevu Evrope in začetku konference o evropski prihodnosti.
Predsednica je po navedbah iz Pahorjevega urada presodila, da je razprava o evropski prihodnosti izrazito pomemben del slovenskega predsedovanja in tako tudi velika odgovornost ter da bi bilo sijajno, ko bi predsednik Pahor kot privržen Evropejec v njej čim dejavneje sodeloval.
Pahor je von der Leyen tudi seznanil s potekom srečanja voditeljev v okviru procesa Brdo-Brioni, ki ga je pred kratkim gostil v Sloveniji.
Govorila tudi o vladavini prava
V tiskovni službi komisije so po srečanju von der Leyen in Pahorja na vprašanje, ali sta predsednika govorila tudi o svobodi medijev, financiranju STA-ja in imenovanju evropskih delegiranih tožilcev, odgovorili, da sta "med drugim govorila o pripravah na predsedovanje, v okviru katerega sta prioriteti tudi vladavina prava in evropski način življenja".
Na dodatno vprašanje, ali sta torej v tem okviru govorila tudi o svobodi medijev, financiranju STA-ja in evropskih delegiranih tožilcih, pa so odgovorili, da nimajo k prej omenjenemu česa dodati.
Pahor v pogovoru s Sassolijem poudaril pomen privrženosti svobodi medijev in vladavini prava
Predsednik republike se je nato srečal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem, čaka pa ga še srečanje s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom.
"Predsedniku sem zagotovil, da je Slovenija privržena temeljnim evropskim vrednotam, ki nas povezujejo, in bi želela skozi svoje predsedovanje te vrednote osvežiti v tem smislu, da jim bomo pripadali vsi. Tukaj zlasti mislim na to privrženost svobodi medijev, svobodi govora, vladavini prava. To so temeljne vrednote EU-ja, ki jo utemeljujejo, in njim moramo ostati zvesti," je dejal Pahor na skupni izjavi s Sassolijem. Novinarji niso imeli možnosti zastavljati vprašanj.
Pahor je med drugim še povedal, da sta imela s Sassolijem zelo odkrit in vsebinski pogovor, zlasti o zadevah, ki čakajo Slovenijo kot predsedujočo Svetu EU-ja v drugi polovici leta. Sassoliju je zagotovil tudi, da se bo osebno potrudil za uspeh konference o prihodnosti Evrope, ki mora biti vključujoča ter mora do pomladi prihodnje leto zagotoviti napredek tako glede praktičnega kot vizionarskega vidika. Sassoli je med temami poudaril gospodarsko okrevanje in druga vprašanja, povezana s krizo covida-19, ter širitev na Zahodni Balkan. Dejal je tudi, da čuti Pahorjevo željo, da okrepi evropsko družino, in da to energijo še kako potrebujejo.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je po srečanju s Pahorjem napovedal, da bo "tesno sodeloval s slovenskimi oblastmi, da bi naredili napredek v Evropi in zunaj nje". S Pahorjem sta sicer govorila o prihodnosti EU in odnosih z Zahodnim Balkanom, je objavil na Twitterju.
Slovensko predsedovanje sicer čaka veliko izzivov, ki so pred EU, je nakazal v video izjavi po pogovorih, ki jo je Pahor objavil na Twitterju. "Premagati moramo covid-19, zagotoviti bomo morali gospodarsko okrevanje in razvoj. Podpreti pa bomo morali tudi družbeno povezanost v Evropi," je izpostavil Michel v povezavi z obdobjem, ki prihaja po pandemiji.
"Pomembno bo tudi sodelovanje na geopolitični ravni, da bi zagotovili varnost in poskušali okrepiti vpliv EU. Promovirati moramo naše vrednote, braniti naše interese," je dejal in se zavzel za tesno sodelovanje s slovenskimi oblastmi med predsedovanjem.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje