V zadnjem času se je o tem veliko govorilo. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je prejšnji mesec navrgel idejo o izmenjavi večinsko srbskega severnega dela Kosova za večinoma etnično albanski jug Srbije kot možnost rešitve spora med Beogradom in Prištino. Srbski zunanji minister Ivica Dačić, ki se je na Dunaju pridružil kolegom iz EU-ja, je poudaril le, da Beograd išče kompromisno rešitev, a da je trenutno še prezgodaj govoriti o tem, kdaj in ali se bo to zgodilo. "Nisem prepričan, da si tega želi tudi druga stran," je med drugim povedal Dačić.

Kosovski premier Hashim Thaci je idejo o spreminjanju meja najprej pozdravil, a je nato naredil korak nazaj. To je v avstrijski prestolnici potrdil tudi vodja kosovske diplomacije Behgjet Pacolli, saj se je jasno izrekel proti temu. "Smešno se mi zdi, da se danes pogovarjamo o mejah," je pred srečanjem s kolegi iz Unije dejal Pacolli. Namesto tega se je izrekel za prostotrgovinsko območje med Srbijo in Kosovom in dodal, da za ljudi ni pomembno, ali živijo v Srbiji ali na Kosovu, mnogo pomembnejše je njihovo gospodarsko stanje.

7. septembra nadaljevanje v Bruslju
"Spreminjanja meja, kot smo vedno znova videli, so prinesla svoje težave," je idejo komentirala avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl, katere država trenutno predseduje EU-ju. Potegnila je primerjavo s koncem kolonializma v Afriki, ko so države ugotovile, da bodo razprave o mejah odprle Pandorino skrinjico. Kneisslova je ob tem opomnila, da se bodo 7. septembra v Bruslju nadaljevali pogovori o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, ki med Vučićem in Thacijem potekajo pod okriljem EU-ja. Dva dni zatem bo nato Vučić o tej pereči temi spregovoril pred kosovskimi Srbi.

Podobno skepso kot Kneisslova je izrazil tudi vodja nemške diplomacije Heiko Maas. Po njegovem mnenju razprava o izmenjavi ozemlja ni konstruktivna: "Prepričani smo, da bi to lahko v splošni javnosti znova odprlo rane." Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je posvaril pred tem, da "bi se rezalo na kose". To bi se lahko po njegovem mnenju negativno odrazilo na drugih državah v regiji, "zato moramo biti zelo previdni".

Rešitev tudi za srbsko nepriznavanje Kosova?
Visoka zunanjepolitična predstavnica povezave Federica Mogherini je medtem povedala, da bi lahko rešitev spora dosegli v prihodnjih mesecih ali najpozneje do konca njenega mandata, ki se izteče maja 2019. Želijo doseči pravno zavezujoč dogovor, v katerem naj bi rešili vsa odprta vprašanja, tudi tisto o srbskem nepriznavanju Kosova, je povedala: "To je težko, a ne nemogoče." Dodala je, da EU močno podpira dialog med stranema.

Evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Johannes Hahn je že pred srečanjem poudaril, da mora vsaka rešitev na Balkanu upoštevati višji interes doseganja večje stabilnosti v regiji. Spomnil je, da se morata Beograd in Priština poleg vprašanja meje pogovoriti še o številnih drugih vidikih. Za razliko od pretežno skeptične Unije so ZDA, v nasprotju z dozdajšnjo politiko, pred dnevi nakazale, da bi sprejele tovrstno rešitev, če bi se Beogradu in Prištini o njej uspelo sporazumeti.