"Evropski svet je BiH-u pripravljen podeliti status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zato komisijo poziva, naj brez odlašanja Svetu EU-ja poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, ki jih je določila v svojem mnenju o kandidaturi BiH-a," piše v sklepih. Posebno pozornost je treba nameniti prednostnim nalogam, ki vključujejo ključne reforme.

Tako se bo lahko Evropski svet vrnil k sprejetju odločitve o tej zadevi, so zapisali voditelji.
Obenem so pozdravili politični dogovor, ki so ga politične stranke iz BiH-a dosegle na pogovorih v Bruslju sredi meseca. Ta dogovor je po njihovih navedbah potreben za stabilnost in polno delovanje države.

Vrh EU-ja je vse politične voditelje v BiH-u pozval, naj hitro uresničijo zaveze iz dogovora in dokončajo ustavno in volilno reformo. To bo državi omogočilo odločen napredek na njeni evropski poti.

Slovenija tako ni uspela s predlogom, da bi BiH-u status kandidatke za članstvo podelili že na tokratnem vrhu.

Golob je napovedoval vztrajanje

Premier Robert Golob je pred sklepom napovedoval, da bodo vztrajali do jutra, če bo treba.

Danes je treba najti soglasje, je glede slovenskega predloga za takojšnjo podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini ob prihodu na vrh povedal Golob. Poudaril je, da Slovenija ne bo blokirala podelitve statusa Ukrajini, vendar pa to ne pomeni, da Slovenija ne bo vztrajala glede BiH-a, "tudi do jutra, če bo treba".

"Do zdaj ni bilo govora o blokadi, tudi ni bilo potrebe," je premier povedal glede poročanja nekaterih tujih medijev, da bosta Slovenija in Avstrija blokirali sprejetje sklepov vrha, če BiH ne bo prejel statusa kandidatke za članstvo v EU-ju. "Tisto, kar je pomembno, je to, da smo oboji zelo za to, da se Bosni in Hercegovini podelili status kandidatke še danes in brez dodatnih pogojev, ki bi tak status kakor koli oteževali," je še poudaril Golob.

Po njegovih besedah obstaja več mogočih poti, pri čemer bodo videli, kje bi lahko našli soglasje. Poudaril je, da ni pomembno, s čim bo zadovoljna Slovenija, ampak da se da signal prebivalcem BiH-a, da bodo oni zadovoljni, da bodo oni še obdržali upanje, tako kot dajemo upanje v Ukrajini.

"Ker tudi prebivalke in prebivalci BiH-a niso sami odgovorni za razmere, v katerih so se znašli, tudi oni so bili v vojni že pred dvajsetimi leti in zdaj upanja počasi zmanjkuje," je poudaril.

Sorodna novica Voditelji članic EU-ja Ukrajini in Moldaviji podelili status kandidatke za članstvo

Predsednik slovenske vlade je že prejšnji teden med obiskom v Bruslju napovedal, da bo na svojem prvem vrhu EU-ja podal predlog, da se status kandidatke za članstvo takoj dodeli tudi BiH-u.

V skladu s predlogom bi morala ta zahodnobalkanska država nato sprejeti zakone, opredeljene v političnem dogovoru, ki so ga politične stranke iz BiH-a dosegle na pogovorih v Bruslju sredi meseca. To so zakon o visokem sodnem in tožilskem svetu, zakon o sodiščih, zakon o preprečevanju konflikta interesov ter zakon o javnem naročanju.

A ta predlog sta po neuradnih informacijah v dneh pred vrhom od drugih članic izrecno podprli le Avstrija in Madžarska. Je pa temu naklonjenih še nekaj drugih držav.

Slovenija je po navedbah virov pri EU-ju skušala doseči vsaj, da se pobuda za podelitev statusa kandidatke BiH-u z določeno časovnico vključi v sklepe vrha, ki se bo sklenil v petek. Pri tem se omenja možnost, da bi ga prejela na decembrskem vrhu EU-ja.

Premier Golob je komentiral tudi srečanje voditeljev EU-ja s kolegi iz držav Zahodnega Balkana, ki je potekalo pred zasedanjem Evropskega sveta. Glede razočaranja voditeljev iz regije je povedal, da je to upravičeno, saj so dvostranska vprašanja iz zgodovine prevladala nad evropsko idejo.

"In ko to države Zahodnega Balkana občutijo na lastni koži, so upravičeno razočarane, frustrirane. To zagotovo ni pravo sporočilo, ki ga dajemo ljudem, ki tam živijo. Ne glede na politiko mislim, da se moramo zavedati, da so tam ljudje, ki v resnici v Evropski uniji vidijo edino prihodnost, zdaj pa mi kažemo čuden obraz," je poudaril premier.

Milanović kritičen do hrvaške politike do BiH-a

"Slišimo, da bosta status kandidatke dobili Ukrajina in Moldavija. Prav, naj Ukrajina dobi status kandidatke, vendar ima, tako kot tudi Moldavija, velike težave," je dejal na novinarski konferenci hrvaški predsednik Zoran Milanović. Dodal je, da je to priložnost, da status kandidatke dobi tudi BiH, in sicer kot "znak zaupanja in upanja".

Ob tem je poudaril, da BiH-u postavljajo pogoj, da mora spremeniti volilni zakon, Ukrajini in Moldaviji pa ne, in pohvalil prizadevanja slovenskega predsednika Boruta Pahorja, da BiH-u brezpogojno dodelijo status kandidatke za članstvo.

"Slovenski predsednik Borut Pahor piše pismo, v katerem zahteva, da BiH takoj dobi status kandidatke. Po sestanku v Rigi je to storilo še nekaj držav," je dejal in dodal, da ga je "sram, da takšna pisma piše slovenski predsednik, ne pa hrvaški premier".

Milanović o vstopu v schengen

Milanović je komentiral tudi napoved hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, da bo prihodnji teden v Evropski parlament poslal predlog odločitve o vstopu Hrvaške v schengenski prostor. Poudaril je, da je Hrvaška pogoje za vstop v schengen izpolnila že leta 2015 in da je vstop Hrvaške predvsem v slovenskem interesu.

Slovenci imajo na Hrvaškem okoli 150.000 nepremičnin, kar po oceni Milanovića pomeni okoli 450.000 ljudi, ki poleg drugih slovenskih gostov redno prihajajo Hrvaško. Če bo slovenska vlada blokirala vstop Hrvaške v schengen, se bo zato po Milanovićevem mnenju zamerila predvsem svojim državljanom.