Prvi del zasedanja v Bruslju po delovnih skupinah se je dobro razpletel, zaradi česar skoraj ni bilo dvoma, da finančni ministri ne bi v petek dosegli dogovora o tretjem programu pomoči Atenam. Foto: Reuters
Prvi del zasedanja v Bruslju po delovnih skupinah se je dobro razpletel, zaradi česar skoraj ni bilo dvoma, da finančni ministri ne bi v petek dosegli dogovora o tretjem programu pomoči Atenam. Foto: Reuters
Aleksis Cipras
Grški premier Aleksis Cipras je v razpravi poslance pozval, naj potrdijo dogovor in 'zagotovijo državi možnost preživetja in nadaljnjega boja'. Foto: Reuters
Grčija
Grško gospodarstvo je v prvem četrtletju celo doseglo 0,8-odstotno rast. Foto: Reuters
Evklid Cakalatos
Premier Aleksis Cipras in finančni minister Evklid Cakalatos (na fotografiji) dogovor podpirata, saj pravita, da druge možnosti država nima. Foto: Reuters
Grki le privolili v tretji sveženj pomoči
Grški »da« novemu zadolževanju

Težko pričakovano novico olajšanja za Grčijo in celotno območje evra je ob pol desetih zvečer oznanil vodja evroskupine Jeroen Dijsselbloem: "Hvala grški vladi. Nekaj časa je trajalo."

Prezadolžena članica območja evra bo v prvi tranši dobila 23 milijard evrov za poplačilo prihajajočih obveznosti in dokapitalizacijo bank: takoj 13 milijard, čez dober teden dni pa še 10 milijard. Celotni tretji sveženj pomoči je vreden skupaj 86 milijard evrov, od katerih bo 25 milijard namenjenih za dokapitalizacijo grških bank, ki imajo po zadnji krizi težave z likvidnostjo.

Potrebna zelena luč še nekaterih parlamentov
Ker so v Atenah po maratonskem nočnem zasedanju dogovor v parlamentu vendarle potrdili, so nato v petek popoldne do noči o tretjem programu pomoči Grčiji v Bruslju razpravljali še evrski finančni ministri, med njimi tudi slovenski Dušan Mramor.

Zdaj mora sporazum dobiti še zeleno luč poslancev nekaterih članic, nakar bo Grčija dobila prvih 23 milijard evrov in iz tega plačala v četrtek zapadli dolg do ECB-ja (3,4 milijarde). V Sloveniji o vprašanju nove pomoči Grčiji parlament po napovedih slovenskega ministra Mramorja ne bo odločal, saj so slovenske usmeritve glede tega potrdili vlada in trije parlamentarni odbori in je zdajšnji dogovor z Grčijo v skladu s temi usmeritvami. Zato dodatno potrjevanje v parlamentu ni potrebno.

V Atenah potrdili dogovor s pomočjo opozicije
Grški poslanci so na maratonski seji, ki so jo začeli v četrtek, le potrdili 85 milijard evrov vrednega posojila in s tem skoraj 60 konkretnih zakonodajnih in drugih ukrepov, ki jih morajo sprejeti že takoj ob uveljavitvi.

Za dogovor z upniki je glasovalo 222 izmed 300 poslancev, po nekaterih podatkih je vladajoča Siriza, ki ima v parlamentu 149 poslancev, prispevala 118 glasov. 64 jih je bilo proti, 11 poslancev pa se je vzdržalo.

Sejo so zaznamovali številni zapleti, v ospredju pa je bila neenotnost vladajoče Sirize, kjer je levi del njenih poslancev nasprotoval dogovoru, češ da je ponižujoč, neizvedljiv in v nasprotju s predvolilnimi obljubami.

Seznam ukrepov za 3. program pomoči
PRORAČUN: Grčija bo morala do leta 2018 doseči primarni proračunski presežek v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Gre za presežek prihodkov nad odhodki ob neupoštevanju plačila stroškov za obresti. Cilji za posamezna leta v vmesnem času niso tako strogi, kot so predvideli prvotno.
FINANČNI SISTEM: Vlada bo pripravila novo insolvenčno zakonodajo, lotila pa se bo tudi vprašanja slabih posojil. Grške banke bodo do konca leta dokapitalizirali z desetimi milijardami evrov.
PRIVATIZACIJA: Grčija bo morala do konca oktobra začeti prodajo pristaniških objektov v Pireju in Solunu, prodati pa bo morala tudi regionalna letališča. S privatizacijo naj bi po navedbah virov pri EU v naslednjih treh letih zbrali 6,5 milijarde evrov. Vzpostavili bodo poseben sklad za privatizacijo, delovna skupina pa bo do konca leta poročala o napredku.
BIROKRACIJA: Vlada bo oklestila dodatke za zaposlene v javni upravi in jih prilagodila standardom v EU. Vzpostavili naj bi spletno platformo za prosta delovna mesta ter na splošno modernizirali javno upravo.
TRŽNA LIBERALIZACIJA: Atene bodo razširile seznam trgovin, ki so odprte ob nedeljah, liberalizirale pa bodo tudi nekatere poklice. Znova bodo preučili tudi pravila glede delavskih protestov in kolektivnih odpuščanj.
ZDRAVSTVENI SISTEM: V zdravstvu bodo izvedli ključne reforme, vključno z razširitvijo zdravstvenega zavarovanja na vse državljane in uvedbo cenovne kapice za generična zdravila.
POKOJNINSKI SISTEM: Gre morda za enega najbolj spornih elementov novega programa pomoči. Med drugim bodo morali odpraviti spodbude za zgodnje upokojevanje in zvišati minimalno pokojninsko dobo na 67 let.
DAVKI: Dogovor vključuje boj proti davčnim utajam in poneverbam. Davčna pravila bodo bolj jasna, davčne oblasti bodo dobile dodatne pristojnosti, davčni nadzor bo institucionalno okrepljen. Atene so pred začetkom pogajanj o novem programu pomoči že zvišale davek na dodano vrednost na nekatere dobrine.


Cipras po zaupnico, vse bolj diši po volitvah

A premier Aleksis Cipras je opozoril, da bi nemški predlog, da se Grčiji raje zagotovi premostitveno posojilo kot nov paket pomoči, "vrnitev v krizo brez konca". Po glasovanju je napovedal, da bo po 20. avgustu v parlamentu iskal zaupnico v svoje delo. Če ga poslanci ne bodo podprli, bi to lahko pripeljalo do predčasnih volitev, pri čemer bo glede na izid nočnega glasovanja, Ciprasova usoda v rokah Sirizinih upornikov in opozicije.

Grška vlada je morala v zameno za pomoč obljubiti številne reforme. Po poročanju grškega časnika Kathimerini se je med drugim zavezala k zvišanju davkov za ladjarje in zmanjšanju subvencij za kmete, okrepili pa bodo tudi boj proti davčnim utajam in postopoma zviševali pokojninsko dobo.

Dobili že 240 milijard evrov
Gre za že tretji reševalni načrt Evropske unije (EU), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v zadnjih petih letih. Načelni dogovor je bil dosežen v torek. Grčija je do zdaj dobila že 240 milijard pomoči, vendar si gospodarstvo zadolžene države ni bistveno opomoglo, čeprav zadnji podatki kažejo, da je grško gospodarstvo v drugem četrtletju presenetljivo doseglo 0,8-odstotno rast, na letni ravni pa je bila 1,4-odstotna. Vir iz EU-ja je pred dnevi sicer ocenil, da bo grško gospodarstvo znova zdrsnilo v recesijo. Letos naj bi se skrčilo za 2,3 odstotka, leta 2016 pa še za 1,3 odstotka.

V času razprave v grškem parlamentu je IMF sporočil, da bo nadaljevanje njegove pomoči odvisno od podrobne predstavitve ukrepov grške vlade in od tega, ali bodo evropski partnerji pripravljeni olajšati grški dolg, da bo ta bolj vzdržen. "Ko bodo ti koraki narejeni, bo IMF sprejel odločitev glede sodelovanja," je sporočila Delia Velculescu, ki je pred dnevi v Atenah vodila delegacijo IMF-ja na srečanju z grškimi in evropskimi finančnimi uradniki.

Finančni minister Grčije Evklid Cakalotos je poslancem dejal, da morajo potrditi dogovor, ker mora z njim v Bruselj, premier Aleksis Cipras pa je izrazil prepričanje, da bo nov reševalni paket končal obdobje gospodarske nezanesljivosti.

Grki le privolili v tretji sveženj pomoči
Grški »da« novemu zadolževanju