Grčija je v območju evra in tam bo tudi ostala, je po srečanju z Janisom Varufakisom v Parizu dejal francoski finančni minister Michel Sapin, podobno pa je menil tudi Varufakis.

Po Sapinovih besedah je treba vzpostaviti dialog z vsemi pristojnimi ustanovami, da bi Grčija znova dobila upanje. Kot je dodal Sapin, je sicer dobro, da skuša nova grška vlada v prihodnje čim bolj zmanjšati težo dolga. Vendar je to vprašanje "le eno od številnih, o katerih se morata pogovoriti Grčija in Evropa". Ob tem je zatrdil, da Francija novi grški vladi želi uspeh, saj je ta "nujen tako za Grčijo kot za Evropo".

Že pred pogovori je Sapin dejal, da bo morala Grčija na koncu poravnati svoje dolgove: "Lahko razpravljamo, lahko odlagamo, lahko blažimo, a ne bomo odpisali dolga."

Varufakis je po srečanju s Sapinom pojasnil, da želi nova grška vlada reformirati Grčijo v okviru sprememb v Evropi, s katerimi bi prekinili začarani krog, ki ga hranita dolg in deflacija. Napovedal je, da bo v prihodnjih dneh poleg Pariza in Londona obiskal tudi Berlin in Frankfurt, kjer se bo sestal s predstavniki Evropske centralne banke.

Cipras miri upnike
Novi premier Cipras je sicer že pred srečanjem pojasnjeval, da nikoli ni nameraval delovati enostransko in da bo Grčija poplačala dolg, ki ga ima do ECB-ja in IMF-ja ter dosegla dogovor s članicami evrskega območja, ki jim dolguje največ. V izjavi za javnost je Cipras, kot kaže, želel umiriti žogico, ki je "ponorela" po petkovi izjavi Varufakisa, ki je zavrnil nadaljnje sodelovanje s trojko mednarodnih posojilodajalcev. Naslednji dan je Varufakis izjavo popravil in nesporazum pripisal napačnemu prevodu.

Kakor koli, Cipras je sporočil, da je prepričan, da se bodo Atene uspešno dogovorile s trojko mednarodnih posojilodajalcev (Evropska unija, Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad) o vračilu grškega dolga, ki znaša okoli 240 milijard evrov. "Posvetovanja z našimi evropskimi partnerji so se že začela. Čeprav določene stvari gledamo z drugačne perspektive, sem popolnoma prepričan, da bomo kmalu dosegli dogovor, ki bo koristen za Grčijo in Evropo kot celoto," je zapisal.

Vodja evroskupine Jeroem Dijsselbloem se je na Ciprasove besede odzval pozitivno: "Zdaj je čas, da grška vlada določi pot, po kateri bo hodila. Odločitve bodo morale biti v prihodnjih tednih sprejete skupaj z evroskupino," je poudaril.

Kakšna je drugačna pot?
Tako Cipras kot Varufakis sta v soboto zatrdila, da nova oblast v Atenah zavrača le zdajšnji program pomoči in vsiljene ukrepe, nikakor pa ne pogovorov z mednarodnimi upniki. Z njimi si nova grška vlada želi nov dogovor, kakšen konkretno, še ni pojasnila, le gospodarski minister je omenjal možnost vezave odplačevanja dolga in gospodarske rasti - ko bi bila ta visoka, bi plačevali več in obratno. Je pa svoje namere nakazala z nekaterimi potezami, kot je ustavitev privatizacij.

Mediji pišejo, da je želel Cipras, ki je na parlamentarnih volitvah s stranko Siriza, ki nasprotuje ostrim varčevalnim ukrepom, prejšnji teden dosegel prepričljivo zmago, ponuditi oljčno vejico pred grško diplomatsko ofenzivo, ko bodo novi grški voditelji kot po tekočem traku obiskovali evropske prestolnice.

Pogovori, pogovori ...
Tako Varufakis evropsko turnejo začenja s srečanji v Parizu, nato pa bo obiskal še London in Rim. Minister bo skušal pridobiti podporo načrtom nove grške vlade, ki si prizadeva za odpis dolgov države. V Franciji in Italiji naj bi se v prihodnjih dneh mudil tudi Cipras, ki je za prvi obisk izbral sosednji Ciper, kjer se bo v ponedeljek sešel s predsednikom Nikosom Anastaziadesom in nagovoril parlament v Nikoziji. Z obiskom naj bi poglobil dolgoletne tesne odnose med Grčijo in Ciprom.

Tako Cipras kot Varufakis bosta v torek odpotovala v Rim, kjer se bo finančni minister pogovarjal z italijanskim kolegom Pierom Carlom Padoanom, novi grški premier pa bo imel pogovore s predsednikom italijanske vlade Matteom Renzijem. Cipras bo iz Rima odpotoval v Pariz, kjer se bo v sredo sešel s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Ciprasa pričakujejo tudi v Bruslju, za zdaj pa še ni napovedan njegov obisk Berlina, ki odločno zavrača možnost odpisa dolga Grčji. Nemčija je namreč večkrat ponovila, da odpis dolgov ni mogoč, da so Grčiji zasebni upniki že odpisali 100 milijard evrov, javni pa tudi izdatno olajšali breme s podaljšanjem dobe odplačevanja in znižanjem obrestnih mer.