Grčija namreč v torek ne bo plačala okoli 1,6 milijarde evrov obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF), je po pisanju več tujih medijev danes dejal neimenovani predstavnik grške vlade. Če se bo to zgodilo, bo v plačilni zamudi do IMF-ja in do odprave te zamude ne bo imela dostopa do sredstev sklada. To bi bil prvi primer, ko kaka država iz skupine razvitih gospodarstev ne bi plačala svojega dolga do IMF-ja. Postopek v primeru plačilne zamude v IMF-ju sicer traja kar nekaj časa, a Grčija bi se znašla v skupini držav, v kateri so Zimbabve, Sudan in Somalija, ki so skladu skupaj dolžne 1,8 milijarde dolarjev.
Kaj zdaj?
Potem ko je grška vlada zavrnila zadnjo ponudbo posojilodajalcev in je grški parlament na predlog premierja Aleksisa Ciprasa razpisal referendum o pogojih mednarodne pomoči Grčiji, finančni ministri evrskega območja pa niso podaljšali sedanjega programa pomoči, Grčijo in evrsko območje čaka obdobje negotovosti.
Juncker: Vsi bomo poraženci ali zmagovalci
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes pred novinarji nastopil zelo čustveno in z močnimi izjavami ter neprekinjeno govoril precej več kot pol ure. Grkom je zatrdil, da je naredil vse, kar je lahko, in da se zaradi 'egoistične' poteze grške vlade počuti 'izdanega'. Večkrat je poudaril, da je ob razvoju dogodkov v preteklih dneh, ko je dolgotrajna pogajanja med Atenami in posojilodajalci nenadoma prekinila odločitev grške vlade za razpis referenduma, ki bo v nedeljo, 5. julija, izredno razočaran in žalosten ter se počuti izdanega. Kot je dejal, so v soboto doživeli "hud udarec".
"Nobena demokracija v Evropi ni vredna več kot druga in v tem primeru bomo izgubili ali zmagali vsi," je povedal predsednik komisije, ki upa, da bo evrsko območje ohranilo 19 članic, kot jih ima zdaj. "Moja edina skrb trenutno je, kako doseči pošten in uravnotežen dogovor z Grčijo," je dejal Juncker in dodal, da izstop Grčije iz evrskega območja zanj nikoli ni bila možnost, a da je ne more braniti pred vsemi. Poudaril je še, da novega predloga Grčiji ne bo, saj je aktualen predlog že na mizi.
Predlog zahteven, a pošten
Juncker je še poudaril, da je zadnji predlog, ki so ga predložili Grčiji, po njegovem mnenju zahteven, a pošten. "V zadnjem predlogu ni nižanja plač in ni nižanja pokojnin, vključili pa smo tudi več socialnih pravic," je dejal in zavrnil očitek grškega premierja Aleksisa Ciprasa, da so upniki Grčiji postavili ultimat. Dejal je še, da je Ciprasu ponudil možnost pogajanj o lajšanju dolga od jeseni dalje in da so vrata Grčiji še vedno odprta.
Večkrat je poudaril, da je sam naredil prav vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi dosegli dogovor, vendar pa nima "čarobne paličice". "Zame izstop Grčije iz evrskega območja nikoli ni bil in nikoli ne bo možnost," je zatrdil. Prav tako je branil druge institucije EU-ja, še posebej vodjo evroskupine Jeroena Dijsselbloema, kot tudi voditelje drugih držav članic evrskega območja.
ECB o Grčiji znova v sredo
Iz ECB-ja je bilo medtem slišati, da bo svet banke o Grčiji načeloma znova razpravljal na prihodnjem rednem zasedanju to sredo. Če bi se stanje medtem zaostrilo, pa je svet pripravljen tudi na hitre izredne sestanke. V nedeljo se je svet ECB-ja odločil ohraniti nujno likvidnostno pomoč (ELA) grškim bankam na dosedanji ravni, torej pri okoli 90 milijardah evrov.
Juncker: Izberite 'DA'
Grkom je še sporočil, da bo nedeljski referendum za njih priložnost, da bodo izrazili svojo voljo, vlada pa bo morala sprejeti odgovornost. Grke je pozval, naj izberejo "da" ne glede na to, kakšno bo vprašanje, saj bo to za Evropsko unijo in svet sporočilo, da si Grki želijo ostati v evrskem območju in Evropski uniji.
Svoj 33-minutni govor je sklenil z nekaj besedami v grščini in dejal, da so zdaj pred državami zadnje minute. "Ne smemo pa storiti samomora zaradi strahu pred smrtjo," je še dodal. Sporočil jim je tudi, da procesa še ni konec, da "še nismo dokončno v slepi ulici" in da možnost za rešitev še obstaja, čeprav se res iztekajo zadnje minute in sekunde. Kot je poudaril, mu je ponosen in časten grški narod izredno pri srcu in nikoli ga ne bi pustil na cedilu. "Grčija je članica evropske družine in želim, da ta družina ostane skupaj," je poudaril. "Grčija je Evropa, Evropa je Grčija."
Angela Merkel po referendumu pripravljena na nova pogajanja
Nemška kanclerka Angela Merkel meni, da je malo možnosti, da bi bil dogovor sprejet v teh dneh, je pa izrazila pripravljenost, da z grško vlado po izvedenem referendumu znova sedejo za pogajalsko mizo. Ob tem je izreka nekaj ostrih besed na račun vlade Aleksisa Ciprasa, ker ni dosegla soglasja z evropskimi partnerji. Ti so po njenih besedah podali "velikodušno ponudbo". Nemški minister za gospodarstvo Sigmar Gabriel je ob tem dejal, da bi grški 'ne' na nedeljskem referendumu pomenil jasen glas proti obstoju Grčije v evrskem območju.
Merklova je sicer vse vpletene pozvala k pripravljenosti na kompromise. "Če izgubimo sposobnost iskanja kompromisov, bo izgubljena tudi Evropa," je dejala in opozorila, da mora grška vlada dodati svoj del k rešitvi težave. Solidarnost in odgovornost sta po njenem dve strani iste medalje.
Evropa ne more popuščati, saj bi to pomenilo škodo na daljši rok, je prepričana. Nemška kanclerka je nakazala, da bi lahko bil primeren čas za nova pogajanja z Grčijo šele po referendumu. "Če bo grška vlada prosila za pogajanja, na primer po referendumu, seveda tega ne bomo zavrnili," je dejala.
Nemški parlament bo sicer o Grčiji razpravljal v sredo. To je po srečanju z voditelji parlamentarnih strank in njihovih poslanskih skupin napovedala Merklova. V razpravi bodo v imenu vlade sodelovali kanclerka sama, Gabriel in finančni minister Wolfgang Schäuble. Na nemškem finančnem ministrstvu so danes zagotovili, da je Schäuble pripravljen na pogovore z grškim kolegom Janisom Varufakisom. Nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier pa naj bi še danes po telefonu govoril z grškim zunanjim ministrom Nikosom Kociasom, so sporočili iz Berlina.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici mnenja, da Grčija ne bo poplačala okoli 1,6 milijarde evrov dolga Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF), ki zapade v torek. "Plačila verjetno ne bo," je dejal za francosko televizijo RTL.
Grčija prisiljena zapreti banke in omejiti dvigovanje denarja
Grški premier Aleksis Cipras je v sinočnjem nagovoru sporočil, da evrske države niso bile pripravljene podaljšati programa pomoči, evropska centralna banka pa zato ni povečala nujne likvidnostne pomoči grškim bankam. Zato je bila Grčija po Ciprasovih besedah prisiljena zapreti banke in omejiti dvigovanje denarja. "Zavrnitev kratkega podaljšanja pomoči in poskus oviranja demokratičnega postopka referenduma sta žaljivo početje, ki je sramota za demokratično tradicijo Evrope," je v svojem govoru dejal Cipras.
Slovensko zunanje ministrstvo (MZZ) slovenskim državljanom, ki nameravajo potovati v Grčijo, svetuje, da je glede na trenutne omejitve nekaterih bančnih storitev priporočljivo, da imajo pri sebi zadostno količino gotovine. Omejitev količine dnevnega dviga gotovine iz bankomatov sicer ne velja za tujce oziroma kreditne kartice, izdane zunaj Grčije.
Grki bodo lahko dvignili 60 evrov na dan
Kot je iz Bruslja poročala Erika Štular, so Grki ves konec tedna v vrstah stali pred bankomati in dvigovali denar, zato so bankomate zaprli. Znova naj bi začeli delovati pozno popoldne, komitenti grških bank bodo z njih lahko dvignili največ 60 evrov na dan, komitenti tujih bank pa, kolikor jim bodo te odobrile. "Depoziti Grkov v bankah so popolnoma varni, prav tako izplačila plač in pokojnin," je zagotovil premier Cipras in povedal, da so iz nadzora izvzeta izplačila pokojnin, prepovedane pa so spletne transakcije v druge države.
Banke in borza naj bi bile zaprte najmanj šest delovnih dni, do nedeljskega referenduma, da bodo lahko pripravili predpise o uvedbi omejitev kapitalskih tokov. Omejitve naj ne bi veljale za tuje turiste v Grčiji, a ker se je kriza zaostrila prav v turistični sezoni, ko v Grčiji dopustuje množica Evropejcev, so številne vlade svojim državljanom svetovale, naj se pred potjo v Grčijo opremijo z zadostnimi količinami gotovine.
Tudi Hollande si želi, da Grčija ostane v območju evra
Medtem so v Parizu in Madridu prepričani, da je mogoče dogovor med Grčijo in posojilodajalci še doseči. Francoski predsednik Francois Hollande je po izrednem zasedanju vlade zagotovil, da je Francija pripravljena ukrepati, da bi Grčija ostala v evrskem območju, in poudaril, da je Pariz pripravljen delovati za ohranitev Grčije v območju s skupno evropsko valuto. Ob tem je dodal, da je nujno potrebno, da ta interes pokaže tudi Grčija. "Grčija se je odločila prekiniti pogajanja. Obžalujem njihovo odločitev, saj smo bili blizu dogovora," je dejal.
Grški referendum o predlogih EU-ja je po Hollandovih besedah suverena odločitev o tem, ali naj država zapusti območje z evrom. "To je demokracija, pravica grških ljudi je, da odločajo o svoji prihodnosti. Vprašanje je, ali želijo Grki ostati v območju z evrom ali tvegati z odhodom," je še dodal in izrazil prepričanje, da je sporazumni dogovor še mogoč. Francija je vedno na voljo za pogajanja z Grčijo, je zagotovil in dodal, da je francosko gospodarstvo močno in se nima česa bati.
Popoldne je Hollande o Grčiji govoril z ameriškim kolegom Barackom Obamo, voditelja pa sta se dogovorila, da bosta skupaj delala v smeri vrnitve vseh vpletenih za pogajalsko mizo. Pogovori bi omogočili rešitev krize in Grčiji zagotovili finančno stabilnost, so sporočili iz francoske predsedniške palače.
Grški volivci bodo odločali o obstoju držav v območju evra, meni tudi italijanski premier Matteo Renzi. "Grški referendum ne bo derbi med Evropsko komisijo in (grškim premierjem Aleksisom) Ciprasom, ampak o evru proti drahmi," je sporočil prek spletnega družbenega omrežja Twitter.
Španski minister verjame v dogovor v zadnjem trenutku
Tudi španski gospodarski minister Luis de Guindos je dejal, da pričakuje, da bo Grčija sposobna doseči dogovor s svojimi posojilodajalci še pred iztekom torka, ko se izteče tudi dosedanji program pomoči. "Še vedno je nekaj časa. Drugi program pomoči Grčiji se izteče v torek ponoči, kar pomeni, da imamo še 48 ur, in mislim, da se pogajanja še lahko nadaljujejo," je povedal minister, ki je eden izmed glavnih kandidatov za prevzem mesta vodje evroskupine v letošnjem letu.
"Ne izključujem možnosti, da bi lahko dosegli dogovor od tega trenutka pa do omenjenega roka, torej do torka do polnoči," je dejal in zavrnil primerjave med Španijo in Grčijo. "Položaj v Španiji je popolnoma drugačen," je dejal. "Stanje naših bank nima nobene povezave s stanjem pred tremi leti, enako velja za proračunski primanjkljaj," je poudaril in zagotovil, da je Španija dobro pripravljena.
Padec evropskih borz
Evropske borze v luči zaostrovanja grške krize danes tonejo. Povečala se je tudi zahtevana donosnost na obveznice tako imenovanih perifernih držav območja z evrom. Iz ECB je bilo medtem danes slišati, da bo svet banke o Grčiji načeloma znova razpravljal na prihodnjem rednem zasedanju to sredo. Če bi se stanje medtem zaostrilo, pa je svet pripravljen tudi na hitre izredne sestanke.
Odzivi bližnjih držav
Makedonija je domačim bankam danes naročila, naj iz grških bank umaknejo svoj denar. Na ta način želi makedonska centralna banka domači bančni sistem ubraniti pred vplivi zaostrene grške krize. Prav tako je centralna banka uveljavila omejitve na tokove kapitala v Grčijo. Oba ukrepa sta po navedbah makedonskih oblasti previdnostna in lahko veljata največ šest mesecev.
V Srbiji je medtem centralna banka uvedla začasne ukrepe za banke, ki imajo grške lastnike in delujejo v državi. Omejitve se nanašajo na nadzor in transakcije med poslovalnicami in hčerinskimi družbami v Srbiji ter domačimi bankami v Grčiji. Podrobnosti o ukrepih srbska centralna banka ni razkrila, tudi ne časa trajanja.
Bolgarija medtem ni sprejela posebnih ukrepov, čeprav je Grčija njena soseda. Bolgarska centralna banka je zagotovila, da je njen bančni sistem varen, čeprav banke z grškimi delničarji predstavljajo petino bolgarskega bančnega sektorja. "Bolgarski bančni sistem, vključno z bankami z grškimi delničarji, je finančno in operativno povsem neodvisen od bančnih sistemov drugih držav," je bolgarska centralna banka zapisala v izjavi.
Guverner albanske centralne banke Gent Sejko pa je priznal, da bo imela grška kriza vpliv na gospodarstvo države, a velike težave pri tem ne vidi. "Grška kriza bo imela negativni učinek na izvoz in prilive diaspore, a to ni nič novega. Albanija vse manj izvaža in nakazila Albancev, ki delajo v Grčiji, že več let upadajo," je pojasnil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje