"Na osnovi napačnih interpretacij garancij in pa dolga nekaterih institucij, ki ne sodijo v državo, je prišlo do določenega nemira in ta nemir je bil zaznan tudi v Bruslju," je minister za finance Franc Križanič odgovoril na vprašanje, ali je moral v Bruslju dajati pojasnila glede vprašanja javnega dolga.

Rehnu so zagotovili, da se držimo pravil
Ministrstvo je zato po njegovih besedah napisalo pismo komisarju Olliju Rehnu, v katerem ga seznanjajo, da je dolg Slovenije ves čas pod budnim očesom tako statističnega urada, ki je neodvisna institucija, kot Eurostata. "Zagotovili smo, da se ves čas strogo držimo regulativ teh dveh institucij, na kateri ne moremo vplivati in ne želimo vplivati. In to so uradni podatki," je dodal.

Evropski sogovorniki glede tega niso izrazili zaskrbljenosti, temveč je bila skrb izražena na strokovni ravni, v povezavi z dolgom, ki je bil "neustrezno interpretiran", poudarja Križanič. "Res pa je, da je tu konflikt z neodvisnimi institucijami, ne toliko z ministrstvom za finance. Mi moramo dajati ustrezne podatke tem institucijam in jih tudi dajemo."

Evropska komisija ima dve glavni pripombi
Finančni ministri Evropske unije so sicer na srečanju govorili o nacionalnih programih reform, ki so jih morale države članice Evropski komisiji posredovati novembra lani, končani morajo biti aprila, do takrat pa poteka razprava posameznih držav članic z Evropsko komisijo o teh programih.

In komisija ima dve glavni pripombi glede osnutka reformnega programa Slovenije. Prva pripomba je, da "ni čisto jasno, kakšne so napovedi za gospodarsko rast - ali so ustrezne ali so lahko bolj optimistične", je pojasnil minister. Druga pa, da "se Evropska komisija sprašuje, kako je s fiskalnim pravilom - ali je dovolj čvrsto zakonsko opredeljeno, da z njim omejujemo zgornjo raven porabe."

Slovenija po njegovih besedah to zdaj počne pretežno z interventnimi zakoni, ki pa jih Evropska komisija ne šteje med ukrepe, ki zagotavljajo strukturno stabilnost primanjkljaja, ampak samo začasno stabilnost primanjkljaja. Med začasnimi cilji Slovenije v tem programu so sicer 75-odstotna stopnja zaposlenosti, trije odstotki bruto domačega proizvoda za raziskave in razvoj, 17-odstotno zmanjšanje izpustov CO2 v primerjavi z ravnijo iz leta 2005 in 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov.

Na stresnih testih tudi dve slovenski banki
Minister pa je še razkril, da bosta na novih stresnih testih za evropske banke, ki bodo predvidoma izvedeni februarja, po pričakovanjih sodelovali dve slovenski banki. Za kateri banki gre, ni želel povedati. "Namen stresnih testov je, da se da trgom povsem jasen signal, da so banke varne in da lahko zanesljivo opravljajo svojo funkcijo," je poudaril.

V Evropski uniji zatrjujejo, da bodo letošnji stresni testi še boljši in strožji kot lanski, ki so bili deležni številnih kritik, saj niso pokazali na težave v irskem bančnem sektorju, zaradi katerih je morala ta država novembra lani zaprositi za mednarodno finančno pomoč.