Nejasnost v zvezi z dolgom utegne vplivati na pridobivanje posojil in na ugled države v tujini. Varuhi javnih financ poudarjajo, da ne morejo podati ocene vpliva dolga različnih paradržavnih ustanov, skladov na državni dolg, je za TV Slovenija poročala Vesna Deržek.

S statističnega urada (Surs) pa so sporočili, da lahko javno garantirani dolg (oz. dolg javnih in zasebnih podjetij ter bank, ki imajo državno jamstvo) postane del javnega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti zaporedno v obdobju treh let.

Ta dolg lahko postane del maastrichtskega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti (tako obresti kot anuitet) zaporedno v obdobju treh let. Po treh letih neplačevanja mora država prevzeti celoten preostanek garantiranega dolga in ga vključiti v javni dolg, pojasnjujejo na Sursu in dodajajo, da se je to v preteklih letih večkrat zgodilo v primeru Slovenskih železnic.

Surs: Dolgovi (brez javno garantiranega dolga) znašajo 19,5 milijarde
Na Sursu ob tem še pravijo, da so konec lanskega septembra dolg centralnega proračuna, dolg s poroštvom države in državna poroštva za omejevanje finančne krize v obliki različnih jamstvenih shem skupaj znašali malo več kot 19,5 milijarde evrov oz. 54,2 odstotka bruto domačega proizvoda.

Dolg centralnega proračuna je znotraj tega znašal 11,925 milijarde evrov oz. 33,2 odstotka BDP-ja. Če se upošteva še ta teden izdana nova referenčna obveznica, se dolg centralnega proračuna sicer poveča na 13,425 milijarde evrov oz. 37,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg, ki ga Slovenija po standardu ESA95 poroča evropskim organom, je konec lanskega septembra znašal 37,7 odstotka BDP-ja, skupaj z dolgom s poroštvom države in z državnimi poroštvi za omejevanje finančne krize pa bi številka konec lanskega septembra dosegla 58,7 odstotka BDP-ja.

Vsi dolgovi skupaj - 22,43 milijarde
Ob upoštevanju novoizdane obveznice pa bi javni dolg dosegel 15,06 milijarde evrov oz. 41,9 odstotka BDP-ja, skupaj z javno garantiranim dolgom pa bi številka dosegla 62,9 odstotka BDP-ja oz. 22,43 milijarde evrov oziroma toliko, kolikor so izračunali pri časniku Finance.

Ministrstvo: Dolga le za 13,5 milijona plus pet milijonov
Na ministrstvu za finance pa opozarjajo, da imajo medijske objave o "dejanski" višini javnega primanjkljaja in dolga mednarodne razsežnosti in lahko vplivajo na bonitetno oceno Slovenije.

Podatki o primanjkljaju in dolgu države so namenjeni preverjanju izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev, na osnovi posredovanih podatkov posameznih držav članic Evropske unije pa lahko Evropska komisija sproži postopek ugotavljanja presežnega primanjkljaja, to je, če primanjkljaj države presega tri odstotke BDP-ja in če dolg države presega 60 odstotkov BDP-ja. Slovenija je zadnje poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja države pripravila in posredovala Eurostatu in Evropski komisiji v oktobru 2010. Za leto 2010 je po ocenah iz tega poročila stanje dolga sektorja države znašalo 13.559 milijonov evrov ali 37,9 odstotka BDP-ja, navajajo na ministrstvu za finance. Podatki iz tega poročila sicer zadevajo institucionalni sektor države in ne širši javni sektor, saj o slednjem ni treba poročati, navajajo na ministrstvu.

Na ministrstvu pravijo še, da to ne pomeni, da ne zbiramo in objavljamo podatkov tudi o tem. Podatki so dostopni na spletnih straneh ministrstva v Biltenu javnih financ, opozarjajo. Na dan 31. 12. 2009 je skupno stanje dolga s poroštvom Republike Slovenije znašalo 4.957,4 milijona evrov, na dan 30. 9. 2010 pa je doseglo 5.193,6 milijona evrov, navajajo.

"Uradni podatki ministrstva ne kažejo realne slike"
Kot je znano, je časnik Finance poročal, da skupni državni dolg Slovenije znaša 22,4 milijarde evrov, in ne slabih 15 milijard, kot kažejo podatki ministrstva za finance. Celoten dolg države tako znaša skoraj 63 odstotkov BDP-ja in že presega dopustne meje EU-ja (60 odstotkov). Na to, da uradni podatki finančnega ministrstva o dolgu države ne kažejo realne slike, je v sredo znova opozorilo Računsko sodišče. Pojasnilo je, da sistem računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države in občin ni ustrezno urejen, in šele, ko bo, bo postalo jasno, kolikšen je dejanski obseg dolga. Na ministrstvu za finance pa ne povedo, kolikšen je dejanski javni dolg Slovenije.

Občine zadolžene, Zpiz in ZZZS skoraj ne
Po zadnjih dostopnih podatkih ministrstva znaša konsolidirani dolg države slabih 15 milijard evrov. To je 41,6 odstotka lani ocenjenega slovenskega BDP-ja. Znotraj tega znaša neposredni državni dolg, torej dolg državnega proračuna, okoli 13,4 milijarde evrov. V tej vsoti je upoštevana tudi ponedeljkova izdaja nove obveznice, s katero se je dolg povečal za 1,5 milijarde, pišejo Finance.

Občine so zadolžene za več kot 600 milijonov evrov, a si okoli sto milijonov evrov izposojajo od države ali državnih ustanov. Drugi dve javni blagajni, pokojninska in zdravstvena, pa nista vidno zadolženi, ker primanjkljaj krijeta iz državnega proračuna.

Dars državi dolžen tri milijarde evrov
Če konsolidiranemu dolgu države prištejemo še okoli tri milijarde evrov posojil Darsa, za katere jamči država in ki jih tudi odplačuje država (iz sredstev, ki jih Dars državi nakaže v obliki koncesijske dajatve), se dolg poveča na 18,1 milijarde evrov ali na 51 odstotkov BDP-ja. Podobno ureditev plačevanja dolgov kot z Darsom ima Slovenija tudi s Slovenskimi železnicami in pri gradnji elektrarn na spodnji Savi.

Če nato prištejemo še dana jamstva države, tudi, recimo, jamstva, dana po kriznem zakonu o jamstveni shemi, pa javni dolg znaša 22,4 milijarde evrov. Ta poroštva bodo proračun obremenila, če se bodo unovčila - do takrat so potencialna obveznost.

Evropska unija lahko tudi zaradi grških prirejenih javnofinančnih statistik hitro podvomi o kakovosti naše fiskalne politike, je prepričan nekdanji direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Janez Šušteršič.