Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes je premierju Borutu Pahorju predlagal razrešitev ministra za finance Franca Križaniča. Je šlo pri tem za strokovno ali politično potezo? Kdo stoji v ozadju? Želi Šoltes postati mandatar tehnične vlade? O tem smo se na MMC-ju pogovarjali z analitikoma Boštjanom M. Turkom in Darkom Štrajnom.

"Križanič še zadnji človek, zvest ideologiji"
"Ta vlada ne neha presenečati z res največjimi nenavadnostmi. Na koncu bomo ugotovili, da pravzaprav ni nikogar, ki bi bil nedolžen v takem smislu, kot bi nekdo na taki funkciji moral biti," je uvodoma zatrdil Turk. Meni, da gre pri Šoltesovem pozivu za merjenje moči znotraj levice same in med različnimi lobiji, ki se bojujejo za koristi.

"Konec koncev velja ta minister, čeprav v krizi ni ravnal pravilno, za nekoga, ki je bil še zadnji človek, zvest ideologiji, ne pa finančnozakulisnim interesom. Ideologija je bila tista iz prejšnjega sistema, ampak kljub temu. V tem smislu gre za zelo pomemben obračun. Že pri Erjavcu je bilo jasno, da je Šoltes zgolj instrument neke roke iz ozadja. Katere, ne moremo vedeti. To je pač eden izmed obrazov oziroma refleksov brezkompromisnega boja za primat na levici, v katerem se pa ti ljudje vsak dan borijo za manj. Bolj se borijo, za manj se borijo," poudarja.

"Kučan se bo lotil reševanja levice"
Turk sicer dopušča možnost, da gre pri tem za lastne Šoltesove politične ambicije, vendar trdi, da gre predvsem za ambicije tistih, ki ga iz zakulisja predlagajo. V tem trenutku je po njegovih besedah najbolj neverjeten paradoks ta, da se bo reševanja levice lotil Milan Kučan, saj naj bi naredil dve nepovratni potezi. Prva naj bi bila ta, da je povedal, da je politika kvalificirana, s čimer naj bi postavil na glavo svojo retoriko, ki jo je konsistentno držal dvajset let. Druga stvar pa je njegov nastop v Dražgošah, iz katerega se, kot pravi Turk, dela mitska zgodba.

Šoltes, ki bi se po Turkovih besedah verjetno težko postavil nasproti Kučanu, naj bi bil vpleten v zakulisne zgodbe enako, kot so vsi drugi. "To niso celostne zgodbe kot včasih, ampak partikularne zgodbe malih interesov, ki pa so vsi kapitalske narave. Tukaj ni nobene ideologije, temveč samo kapital in vpliv prek njega," poudarja.

"Nekdo celo domneva, da ima Šoltes politične ambicije in podobne neumnosti"
Štrajn meni, da ima Računsko sodišče takšen status v celem sistemu, da je njegova naloga, da daje takšne ugotovitve. Ko je podana taka ugotovitev, "sploh v naši atmosferi, kjer noben nobenemu nič ne verjame", se po njegovem mnenju vsi začnejo spraševati o "ne vem kakšnih grozljivih političnih ozadjih in kdo se je kaj s kom 'zmenil'. Nekdo na vaši spletni strani domneva, da ima Šoltes politične ambicije in podobne neumnosti."

Pojasnil je, da moramo včasih tudi verjeti našim institucijam, saj brez tega "ne pridemo nikamor". Kot pravi, sta Računsko in ustavno sodišče instituciji, ki jima je treba prej verjeti kot pa dvomiti o njiju, "seveda z zrnom soli in kritičnim pogledom na argumente".

"Nismo navajeni razmišljati, da ima vsak svoje odgovornosti"
Dodaja, da je Križaničeva odločitev o (ne)odstopu politična in spada v "drug register" ter da je to stvar dogovora med Pahorjem in ministrom. Prepričan je, da je treba ugotoviti, ali je ministrstvo naredilo vse, kar je bilo človeško mogoče in na podlagi tega se lahko sprejme odločitev o morebitnem ministrovem odstopu.

"Jasno pa je, da tak način razmišljanja, kot ga prakticiram zdaj, v Sloveniji ni popularen. Pri nas je treba takoj pomisliti, kdo je zadaj, kdo bo koga okoli prinesel, kdo bo koga spodnesel. Da bi se pa pogovarjali, da ima vsak svoje odgovornosti, tako pa nismo navajeni razmišljati. Da ne govorim o celem sklopu medijev, ki radi prodajajo meglo," je sklenil Štrajn.