Svoj slavnostni govor je prvi predsednik republike začel s primerjavo dražgoške bitke leta 1942 in slovensko osamosvojitveno vojno leta 1991, kjer je v obeh primerih "vojaški dril trčil ob srce ljudstva" in obakrat je bila moralna pravičnost na strani Slovencev. "Zato smo si v obeh primerih tudi izborili svobodo in dokazali nesporno ljubezen do domovine," je dejal Kučan.

"Tako danes kot v času dražgoške bitke je med ljudmi vladala negotovost, loteval se jih je občutek brezizhodnosti. Nekateri trdijo, da je Slovenija postala država brezpravja, socialne neobčutljivosti, korupcije in kriminala. Ogorčenost nad temi pojavi pa dokazuje, da smo ohranili etične vrednosti," je dejal Kučan in dodal: "Imamo svojo državo in s tem lastno usodo v svojih rokah. Imamo torej orodja, s katerimi lahko krotimo krizo, s tem pa moramo ravnati odgovorno in poiskati odgovor, zakaj smo nezadovoljni s stanjem države."

Kučan: Politika mora dati odgovore
Odgovor mora po prepričanju Kučana najprej dati politika, katere številne napake je razkrila kriza. "Prvi korak bi morala biti skupna zaveza k spoštovanju vladavine prava, ki je vladavina človekovih pravic in svobode, solidarnosti in poštenja, hkrati pa tudi konec zlorabe prava in javnih funkcij za privilegije in pridobitništvo," je dejal in dodal, da le pravna država omogoča uresničitev v ustavi predvidene socialne narave naše države.

Vsi politiki niso enaki in koruptivni, zato politika po Kučanovem prepričanju potrebuje rehabilitacijo. "Politika si mora povrniti zaupanje, pot do tja pa so zgolj njena dejanja brez medsebojnih blokad ter z odprtim dialogom in sodelovanjem," je pred več tisoč ljudmi povedal Kučan in pojasnil, da morajo ta dejanja postati novo presečišče strankarskega, civilnodružbenega in sindikalnega delovanja, v katerem se končajo medsebojne blokade ter začenja odprt dialog in sodelovanje.

Govornika tudi Krvina in Prevc
Na slovesnosti sta poleg Kučana spregovorila tudi predsednik organizacijskega odbora prireditve Zdravko Krvina in župan občine Železniki Mihael Prevc. Za kulturni program so poskrbeli orkester Slovenske vojske, Partizanski pevski zbor in dramski igralec Aleksander Valič.

Prireditev je potekala ob obnovljenem spomeniku, iz vse Slovenije pa je prišlo več tisoč obiskovalcev. Skoraj štiristo jih je prišlo po poti Cankarjevega bataljona s Pasje ravni, kar je zahtevalo okoli deset ur pešačenja. Organizirani so bili tudi kolesarski vzpon in pohodi iz enajstih smeri.

Spomin na bitko in rekreacija
Slovesnost predstavlja vrhunec prireditev, ki jih Zveza združenj borcev za vrednote NOB več kot pol stoletja organizira pod imenom Po stezah partizanske Jelovice. Z njimi želijo zagotoviti ohranjanje spomina na legendarno bitko in obenem pritegniti ljudi k rekreaciji.

Vrhunec 15. januarja na Pokljuki
Prireditve v okviru 69. obletnice bitke so se začele že 18. decembra, končale pa se bodo 15. januarja na Pokljuki, kjer bo 40. smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in Slovenske policije, pa tudi smučarski tek veteranov NOB in vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991.

V Dražgošah je med 9. in 11. januarjem 1942 potekala bitka, v kateri je bila požgana cela vas, umrlo pa je 41 domačinov in devet partizanov. Med NOB-jem je bila to največja bitka na Gorenjskem in do tedaj tudi največja odporniška bitka v nemškem rajhu.