Italijanska zunanja ministrica je pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta tudi zatrdila, da članice Nata, ki ležijo blizu Rusije, potrebujejo okrepitev varnosti. "Upam, da se bo v prihodnje to spremenilo," je dejala Mogherinijeva. Za nastalo stanje je okrivila Rusijo zaradi sodelovanja njenih sil v spopadih na vzhodu Ukrajine.
Peti člen pogodbe ne sme biti le črka na papirju
Zaradi zaostrovanja razmer na tem območju je poudarila potrebo, da članice Nata blizu Rusije dobijo zagotovila, da bodo deležne zadostne obrambe. "Vse članice zavezništva, ki mejijo na Rusijo, morajo dobiti zagotovilo, da peti člen pogodbe Nata ni samo beseda na papirju in da se lahko sprejmejo ukrepi za zagotovitev njihove varnosti," je poudarila Mogherinijeva. Peti člen pogodbe sicer zavezništvo obvezuje, da zaščiti katero koli državo članico, ki je tarča napada.
Mogherinijeva, ki bo novembra na položaju zamenjala Catherine Ashton, želi po pisanju nekaterih medijev z ostro retoriko razbliniti skrbi nekaterih članic Unije, da bo morebiti preveč nežna z Rusijo.
Avstralija resno premleva možnost, da bi zaradi ruske politike v zvezi s krizo na vzhodu Ukrajine izključila ruskega predsednika Vladimirja Putina iz naslednjega vrha skupine držav G20, ki bo novembra v Brisbanu. A ker Avstralija te odločitve ne more sprejeti sama, mora sprva o tem prepričati druge članice. Napoved Avstralije je ostro kritiziral ruski zunanji minister Sergej Lavrov. "Vsi poskusi, da gospodarske teme vrha zamenjajo za politični škandal, so popolnoma neresne," je dejal. Po njegovem mnenju se avstralski organizatorji srečanja verjetno bojijo neuspeha. "Verjetno predvidevajo, da vrh ne bo prinesel rezultatov."
Kmalu nadgradnja gospodarskih sankcij proti Rusiji
Napovedala je tudi, da bo v petek padla odločitev o novih sankcijah proti Rusiji. "V ponedeljek so se sešli veleposlaniki EU-ja, Evropska komisija bo do jutri predstavila končni predlog, odločitev pa bo sprejeta v petek. Moramo se odzvati na najostrejši način," je dejala. Predlog naj bi bil nadgradnja obstoječih gospodarskih sankcij, ki vključujejo ukrepe na finančnem, energetskem in obrambnem področju.
Veleposlaniki EU-ja so v ponedeljek že predlagali razširitev sankcij proti Rusiji, ki bi vključevala prepoved izposoje kapitala za vsa ruska podjetja v državni lasti, nekateri pa so predlagali tudi prepoved vstopa v EU ruskemu obrambnemu ministru Sergeju Šojguju.
Za širitev Unije
Bodoča vodja evropske diplomacije je govorila tudi o Južnem toku. Priznala je, da bi plinovod lahko veliko prispeval k evropski energetski varnosti, a je treba zanj izpolniti vse tehnične in politične pogoje. "Ne smemo se slepiti. Gre za politični problem, saj se je zaradi ruske agresije politična situacija spremenila," je zatrdila Mogherinijeva. Bruselj sicer blokira začetek gradnje plinovoda v državah članicah, ker da Južni tok ni v skladu s predpisi EU-ja.
Ob tej priložnosti se je dotaknila tudi širitve Unije. Po njenem mnenju je treba politiko širitve EU-ja na Zahodni Balkan nadaljevati, a da so konkretni koraki v tej smeri odvisni od reform v državah kandidatkah.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje