Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je približno pol ure pred polnočjo oznanil 45-minutni premor za posvetovanja v različnih ožjih sestavah, ki pa so trajala več kot šest ur. Po neprespani noči in pogajanjih v manjših skupinah so se voditelji držav članic EU-ja v zgodnjih jutranjih urah le sestali za skupno mizo, a je Michel zasedanje že po slabe četrt ure prekinil.

Četrti dan se bodo pogajanja o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun Evropske unije v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, tako nadaljevala ob 16. uri (vrh je bil sprva načrtovan kot dvodnevni). Takrat naj bi Michel predstavil tudi nov pogajalski predlog, ki se je pričakoval že v nedeljo. Vključeval naj bi kompromisno rešitev, naj nepovratna sredstva znašajo 390 milijard evrov.

Sorodna novica Na evropskem vrhu še brez dogovora, spor tudi glede vezave pomoči na spoštovanje vladavine prava

Nizozemska in Avstrija za zmanjšanje nepovratnih sredstev
Največja ovira na poti do kompromisa naj bi bilo vztrajanje Nizozemske in Avstrije pri tolikšnem zmanjšanju nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje, kar pa ni sprejemljivo za večino drugih članic.

T. i. varčna četverica ‒ Nizozemska, Avstrija, Švedska in Danska ‒, ki želi že od začetka obseg nepovratnih sredstev čim bolj oklestiti, je v nedeljo skupaj s Finsko kot "zadnjo ponudbo" predlagala znižanje krovnega obsega sklada na 700 milijard evrov, pri čemer naj bi šla polovica za nepovratna sredstva, polovica pa za posojila. Ob iskanju kompromisa se je omenjala rešitev, da bi šlo po 375 milijard za nepovratna sredstva in posojila, a naj bi Avstrija in Nizozemska vztrajali pri dodatnem znižanju.

Ob prvotno začrtanem 750-milijardnem skladu za okrevanje je bilo sicer 500 milijard evrov predvidenih za nepovratna sredstva in 250 milijard za posojila, a se razlika med obema ovojnicama vse bolj zmanjšuje.

Odprto tudi vprašanje med izplačili in spoštovanjem prava
Poleg razmerja med nepovratnimi sredstvi in posojili so ključna odprta vprašanja v končnici pogajanj še krovni obseg svežnja in rabati za nekatere neto plačnice, izračunavanje nacionalnih ovojnic sredstev za okrevanje, pogojevanje in upravljanje ter novi lastni viri.

"Še naprej naj bi bilo odprto tudi vprašanje povezave med izplačili evropskega denarja in spoštovanjem pravne države, ki ga najbolj glasno zagovarja Nizozemska, najbolj pa mu je do zdaj nasprotovala Madžarska, ki jo po neuradnih informacijah podpirata tudi Poljska in Slovenija," je za Radio Slovenija iz Bruslja poročal Igor Jurič.

Janša z višegrajsko četverico in Latvijo
Slovenski premier Janez Janša se je v času premora, ko so potekala posvetovanja v ožjih sestavah, srečal s kolegi iz višegrajske četverice in Latvije. Vzdušje je bilo ponoči precej napeto.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je po nekaterih neuradnih navedbah obnašanje varčne četverice primerjal z ravnanjem nekdanjega britanskega premierja Davida Camerona pred brexitom. Poleg tega je portal Politico poročal, da je Macron "udaril s pestjo po mizi", ter povzemal kritične besede diplomatov, da varčna četverica blokira, da "Kurz ne posluša" ter da Nizozemska in Avstrija izkoriščata vprašanje vladavine prava za blokado pogajanj.

Pogajanja bi lahko tudi spodletela
Nizozemski premier Mark Rutte je nočno dogajanje komentiral kot korak k dogovoru, čeprav je hkrati opozoril, da bi lahko pogajanja spodletela. "Sinoči se na trenutke ni zdelo obetavno, zdi pa se mi, da v celoti napredujemo." Tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz je pogovore na Twitterju komentiral kot zelo naporne: "Težka pogajanja so se ravno končala in z izidom smo lahko zelo zadovoljni. Nadaljevali bomo popoldne."

Slovenski premier Janez Janša pa je zapisal, da je bila noč dolga in da so voditelji "nekoliko bliže dogovoru. Nekoliko manj solidarnosti. Še vedno rabati. Z nekaj inovativnosti pa je lahko končni predlog #MFF in #NextGenerationEU še vedno dovolj močno orodje za okrevanje."

Bruseljski veterani že računajo, koliko časa mora ta vrh še trajati, da bo podrl rekord doslej najdaljšega zasedanja voditeljev. Rekorder je vrh v Nici, ki je potekal od 7. do 11. decembra 2000. Dogovor je bil dosežen peti dan zasedanja zgodaj zjutraj.