Prvi je odločitev, da bo država zaprosila za pomoč, v sredo zvečer naznanil finančni minister Fernando Teixeira dos Santos. Nato je v nagovoru prebivalcem Socrates potrdil, da državi preprosto ne preostane drugega.

Oba sta za to okrivila opozicijo, ki je 23. marca v parlamentu zavrnila sveženj varčevalnih ukrepov in sprožila padec vlade. Politična kriza je dejansko še poglobila dolžniško krizo, saj so bonitetne agencije druga za drugo zniževale ocene Portugalske, obrestne mere za njene državne obveznice pa so dosegle rekordne ravni.

Država se ne more več financirati na trgih
"Poskusil sem vse, a prišli smo do točke, ko bi bilo za državo preveliko tveganje, če tega ne bi storila," je Socrates v nagovoru ljudem pojasnil odločitev, da zaprosi za zunanjo pomoč, in dodal, da država preprosto nima več pogojev za to, da bi se financirala na trgih. Portugalska je sicer prodala za približno milijardo šestmesečnih in letnih zakladnih menic, a po zelo visoki obrestni meri. Socrates je povedal, da je po tem govoril s številnimi pristojnimi, ki so mu povedali, da bo položaj vse slabši in slabši.

Potreba po pomoči je po njegovih besedah posledica "dramatičnega poslabšanja" položaja države na finančnih trgih, potem ko je opozicija 23. marca zavrnila četrti sveženj vladnih varčevalnih ukrepov, zaradi česar so se bonitetne ocene države poslabšale kot nikoli prej. Finančni minister je dejal, da je bila država "neodgovorno potisnjena v zelo težek položaj na finančnih trgih", tako da bo morala zdaj zaradi "tega težkega položaja, ki bi se mu bilo mogoče izogniti", zateči k evropskim mehanizmom.

Kakšna oblika pomoči?
Kot poroča dopisnik RTV Slovenije iz Bruslja Matjaž Trošt, je vlada v Lizboni brez polnih pooblastil, zato ni povsem jasno, ali in za kakšno obliko pomoči lahko sploh zaprosi, prav tako ni jasno, za kakšen znesek bo šlo. Pred časom se je omenjalo, da bi Portugalska potrebovala do 75 milijard evrov. Banke so predtem na premierja Socratesa pritiskale, naj vlada zaprosi za nekakšno premostitveno posojilo, za katero skupne pravne podlage ni. Mogoče so le dvostranske ureditve, da bi država zdržala do volitev, potem pa bi nova vlada na novo proučila potrebe in razmere.

Barroso zaupa Portugalski
Takoj po koncu Socratesovega nagovora so iz Evropske komisije sporočili, da so prejeli prošnjo za pomoč. Predsednik komisije Jose Manuel Barroso, sicer po rodu Portugalec, je zatrdil, da bo ta prošnja obravnavana karseda hitro, v skladu z veljavnimi pravili. Barroso je ob tej priložnosti potrdil "svoje zaupanje v zmožnost Portugalske, da s pomočjo solidarnosti svojih partnerjev premaga zdajšnje težave".

Prej Irska in Grčija
EU je lani vzpostavila začasni sistem za zagotavljanje pomoči državam na evrskem območju v težavah, iz katerega je lani novembra že dobila pomoč Irska, pred njo pa je iz ločenega ad hoc mehanizma mednarodno finančno pomoč prva na območju evra dobila Grčija.

Začasni mehanizem vključuje družbo za zaščito evra s kapitalom do 440 milijard evrov, ki ima za zdaj do 250 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil, mehanizem 60 milijard evrov iz proračuna EU-ja in do 250 milijard evrov iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V primeru Irske so nekatere države zunaj evrskega območja prispevale še dvostranska posojila.

Država, ki zaprosi za pomoč, se mora z Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko in IMF-om dogovoriti za celovit program pomoči, ki vključuje stroge varčevalne ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga. Strogim varčevalnim ukrepom, ki jih je opozicija zavrnila, se tako država ne bo mogla izogniti, ne glede na to, kdo bo zmagal na volitvah 5. junija. Na to so vodjo portugalske opozicije Pedra Passosa Coelha konec marca na vrhu v Bruslju drug za drugim opozorili številni evropski voditelji.