Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je na novinarski konferenci v Zagrebu dejala, da incidenti v Piranskem zalivu ne morejo vplivati na postopek arbitražnega sodišča, ki se ukvarja z določitvijo meje med Slovenijo in Hrvaško.

"Prvič zaradi tega, ker je postopek arbitraže končan, in drugič zaradi tega, ker je za arbitražno sodišče relevantno samo stanje iz (25. junija) leta 1991, in ne pozneje. To je v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je bil ratificiran v parlamentih obeh držav in potrjen na slovenskem referendumu," je izjavila.

V nasprotju z letošnjim letom lani hrvaška policija ni zaznala nobenega incidenta v Piranskem zalivu. V devetih letošnjih primerih so hrvaški policisti opozorili slovenske ribiče, da so v hrvaškem delu Piranskega zaliva. V sedmih primerih pa tega niso storili, ker so slovenski ribiči zapustili sporno območje, preden jih je hrvaška policija lahko opozorila, je dodala Pusićeva.

Na vprašanje, ali bo tudi Hrvaška o dogodkih v Piranskem zalivu obvestila arbitražno sodišče, kot je po diplomatskih virih napovedala Slovenija, je hrvaška zunanja ministrica odgovorila, da ima arbitražno sodišče kot resna institucija zelo jasna pravila, ki izključujejo možnost, da "kdor koli počne kar koli, ko mu kaj pade na pamet".

Arbitražni postopek je končan in v letu 2015 pričakujemo razsodbo, ki bo zavezujoča za obe strani, in bo potem celotna zadeva končana, je poudarila hrvaška zunanja ministrica.

"Sodba ni spremenila ničesar"
Glede odločitve zagrebškega občinskega sodišča, ki je na podlagi memoranduma z Mokric prekinilo enega izmed postopkov, ki ga je Privredna banka Zagreb (PBZ) sprožila proti Ljubljanski banki in NLB-ju v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, je Pusićeva povedala, da tudi to še ni pravnomočna razsodba.

Vse dosedanje razsodbe so bile različne in so prvostopenjske, vlada se ne bo vpletala v odločitve sodišča, je pojasnila. "Z omenjeno razsodbo se ni nič spremenilo, tako kot se ni spremenilo s prejšnjimi odločitvami hrvaških sodišč," je izjavila.

Po njenih besedah se je spremenilo edino to, da je Mednarodno sodišče za človekove pravice v Strasbourgu odločilo v korist posameznih varčevalcev LB-ja, kar po njenem mnenju posredno vpliva tudi na hrvaško-slovenski spor o prenesenih deviznih vlogah.

MZZ: Zagrebško sodišče potrdilo mednarodni akt
Zunanje ministrstvo je z zadovoljstvom pozdravilo informacijo o razsodbi hrvaškega sodišča. Kot so sporočili, je to v celoti sprejelo slovenske argumente glede veljavnosti in vsebine memoranduma o soglasju z Mokric iz leta 2013.

MZZ je v odzivu danes še poudaril, da se je Hrvaška z memorandumom zavezala k ustavitvi vseh sodnih postopkov o prenesenih deviznih vlogah, dokler se državi o tem vprašanju ne dogovorita v okviru nasledstvenih pogajanj.

Spomnili so, da je tudi hrvaško sodišče v konkretnem primeru sodni postopek prekinilo in odločilo, da se bo nadaljeval, ko bo najdena končna rešitev skladno z 2. členom memoranduma. S tem je sodišče tudi potrdilo, da je memorandum mednarodni akt, ki velja na ozemlju Republike Hrvaške, so zapisali na MZZ-ju.