Analitiki se večinoma strinjajo, da je vzponu desničarskih populistov, ki so bili dolgo omejeni na relativno ozek krog ljudi, botrovala gospodarska kriza, ki je številne Evropejce prignala na rob revščine. Večinoma skrajno desničarske skupine nasprotujejo priseljevanju, kritizirajo evro in odtujeni Bruselj, nagovarjajo trenutno ključne skrbi v družbi in so postale jedro političnih razprav v Evropi.

Na splošno desničarji v starih članicah nasprotujejo priseljevanju, medtem ko so v novih članicah, kot so Madžarska, Slovaška in Bolgarija, bolj kot proti redkim priseljencem uperjeni proti Romom.

Skrajna desnica ima po poročanju tujih agencij možnosti za preboj v Evropski parlament v kar 13 od 28 članic unije. Številnim tovrstnim strankam se na volitvah obeta odličen izid, nekaterim, kot sta francoska Nacionalna fronta in britanski Ukip, se nasmiha celo zmaga in s tem precej sedežev v Bruslju oziroma Strasbourgu.

Ne marajo se niti med seboj
Teoretično bodo torej desničarski populisti skoraj zagotovo osvojili dovolj sedežev za oblikovanje svoje politične skupine, za kar bi potrebovali najmanj 25 poslancev iz sedmih različnih držav članic Unije. V praksi pa so stvari precej bolj zapletene, saj se nekatere stranke ne želijo povezovati z drugimi. V Evropskem parlamentu je že v minulem sklicu obstajala evroskeptična skupina Evropa svobode in demokracije (EFD) pod vodstvom Nigela Faragea iz britanske stranke Ukip z 32 sedeži.

Ukip se je v zadnjih letih še okrepil in ankete mu tokrat v Veliki Britaniji napovedujejo celo zmago, saj naj bi ga volilo kar 32 odstotkov Britancev, v Evropskem parlamentu pa bi dobil 23 sedežev. A vprašanje je, s kom se bo Ukip povezal. Farage je namreč že izključil povezovanje s francosko Nacionalno fronto Marine Le Pen, njeno stranko pa označil za protisemitsko. Bi se pa Farage lahko povezal s francosko evroskeptično stranko Debout la Republique in Pravimi Finci.

Zaradi antisemitizma se Le Penove ogibajo tudi danski desničarji, s katerimi se je želela povezati. Nacionalni fronti se glede na PollWatch 2014 obeta podpora 23,5 odstotka francoskih volivcev in 22 sedežev v Evropskem parlamentu.
Je pa Nacionalna fronta že izključila možnost povezovanja z nekaterimi drugimi skrajno desnimi strankami, ki bodo najverjetneje tudi uspešne na volitvah. Med njimi so madžarski Jobbik, grška Zlata zora, bolgarska Ataka in Britanska nacionalna stranka. Vendar pa so prve tri znane po svojih protisemitskih in protiromskih stališčih, tako da se najverjetneje ne bodo povezale niti z Ukipom.

Ena skupina bi vseeno lahko nastala
Nacionalna fronta in italijanska Severna liga, ki je doslej sodelovala v EFD-ju, sta se že januarja dogovorili, da bosta oblikovali politično skupino, če bosta po evropskih volitvah našli dovolj zaveznikov.

Pozneje so se tema strankama pridružili še nizozemska Stranka svobode (PVV) Geerta Wildersa, avstrijski svobodnjaki (FPÖ), švedski demokrati (SD), flamska stranka Vlaams Belang ter slovaška Nacionalna stranka. Glede na rezultate PollWatch2014 kaže, da bi omenjenih sedem strank lahko oblikovalo svojo skupino v Evropskem parlamentu, saj bodo skupaj imele 38 sedežev v Evropskem parlamentu.
Nepovezanost je torej za zdaj ključni dejavnik, ki bo evropskim desnim strankam onemogočal večji vpliv na ustvarjanje evropske politike. Politični analitik Janis Emanujlidis iz bruseljskega Centra za evropsko politiko (EPC) pa je poudaril: "Je pa vprašanje, kako bodo vplivale na politike v svojih članicah, kako bo to vplivalo na tradicionalne stranke in posredno tudi na oblikovanje evropskih politik."