Ko se je prah okoli imenovanja slovenskega predstavnika v Evropski komisiji, ki jo vodi Jean-Claude Juncker, polegel in je Violeta Bulc postala evropska komisarka za promet, je Evropska komisija zavihala rokave in začela delati. Bulčeva svoj resor ocenjuje kot izjemno pomemben za razvoj družbenih in gospodarskih odnosov, saj povezuje ljudi in podjetja, v prometnem sektorju pa je samo v Evropski uniji zaposlenih več kot 11 milijonov ljudi. Svoje dosedanje delo pa ima za polno ustvarjalne energije, za katero upa, da se bo pretvorila v dobre projekte, ki bodo prispevali k boljšemu življenju evropskih državljanov.

V intervjuju nam je povedala, da lahko igra Slovenija zaradi svoje lege pomembno vlogo v evropskem prometnem sistemu. Prečkata jo namreč dva od devetih koridorjev osrednjega omrežja, pristanišče v Kopru pa skupaj s preostalimi tremi velikimi jadranskimi pristanišči v Benetkah, Trstu in Reki postaja čedalje pomembnejše za industrijska središča v Vzhodni Evropi. Ob tem pa je opozorila, da so še vedno potrebne naložbe v infrastrukturo, kot je izboljšanje železniške povezave s pristaniščem v Kopru, kar bi bil lahko načrtovani drugi tir, če bo dobil evropska sredstva. Več si lahko preberete v spodnjem intervjuju.

Za vami je že več kot pol leta na mestu komisarke za promet. Kako ocenjujete svoje dosedanje delo?
Skoraj težko verjamem, da je minilo že šest mesecev! Delavniki in velikokrat tudi konci tedna so tako dinamični, da imam po eni strani občutek, da sem v tej vlogi že veliko dlje kot šest mesecev, po drugi strani pa se zdi, da nam časa vedno primanjkuje. Vsekakor nam ni dolgčas. Trenutno pripravljamo temelje za nekatere pomembne projekte, ki se bodo uresničevali v prihodnjih mesecih. Dosedanje delo ocenjujem predvsem kot izjemno dinamično in polno ustvarjalne energije. Upam, da se bo ta pretvorila v dobre projekte, ki bodo prispevali k boljšemu življenju evropskih državljanov.

Kaj pa delo Evropske komisije kot celote? Kateri so najpomembnejši projekti in izzivi, ki vas še čakajo? Kakšno vlogo v tej agendi igra sektor za promet?
Delati smo začeli takoj po nastopu funkcije, saj smo že novembra lani predstavili delovni načrt za leto 2015 in takoj zatem še naložbeni načrt. Do zdaj smo obravnavali sveženj za enotni digitalni trg, strateški načrt za energetsko unijo, akcijski načrt za unijo kapitalskih trgov, evropsko migracijsko agendo, sprejeli register za preglednost in obravnavali način sprejemanja odločitev glede gensko spremenjenih organizmov. Vse odločitve sprejmemo kot Komisija enotno in skoraj vsaka večja odločitev se dotakne tudi prometa, saj je ta bistven za delovanje enotnega trga. Na področju prometa se dejavno pripravljamo na sprejetje t. i. svežnja za letalski promet, ki bo, upam, postavil nove temelje za razvoj letalstva v Evropski uniji. Na končno oceno dela bo treba počakati še nekaj časa, vendar menim, da so temelji za uspeh trdni in da nam bo na teh temeljih uspelo zgraditi uspešno prihodnost za EU.

Juncker je s svojo novo ekipo predstavil 300 milijard evrov vreden naložbeni načrt, s katerim naj bi prek različnih projektov privabili tudi zasebni kapital. Je pol leta po predstavitvi omenjeni načrt že pokazal kakšne rezultate? Če da, katere, in če ne, zakaj ne?
Naložbeni načrt je povezan z zagonom gospodarske rasti in povečanjem konkurenčnosti v Evropi na podlagi zakonov trga in z vključitvijo zasebnega kapitala. Zato smo predlagali ustanovitev Evropskega sklada za strateške naložbe, ki naj bi začel delovati v drugi polovici leta. Vendar pa ne zavlačujemo z izvedbo prepotrebnih naložb za oživitev gospodarstva in ustvarjanja novih delovnih mest in Evropska investicijska banka (EIB) je pred dvema tednoma, natančneje 22. aprila, že odobrila 300 milijonov evrov posojil za spodbujanje prvih naložbenih projektov z zasebnim kapitalom. Med izbranimi projekti so razširitev letališča v Dubrovniku, naložbe v raziskave in razvoj v Španiji, gradnja 14 novih zdravstvenih centrov na Irskem in podpora industrijskim inovacijam v Italiji.

Kako napreduje gradnja omrežja TEN-T, ki si ga je Evropska komisija zadala kot enega od glavnih projektov, ki naj bi vzpostavil enotni prometni sistem?
Uredbo o TEN-T je Evropski parlament sprejel z veliko večino, države članice EU-ja pa z samo enim vzdržanim glasom skoraj soglasno. Gre torej za projekt, ki ga podpirajo vse institucije. Ker je bila uredba sprejeta šele konec leta 2013, smo zdaj na začetku izvajanja. Osrednje omrežje naj bi bilo vzpostavljeno do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050. Vzporedno je bil sprejet tudi Instrument za povezovanje Evrope, ki bo državam članicam v prvih letih z evropskimi proračunskimi sredstvi zagotavljal podporo pri gradnji osrednjega omrežja TEN-T. Dodatno je Komisija uvedla še dve izvedbeni orodji, in sicer koridorje osrednjega omrežja in evropske koordinatorje. Slednji so že imenovani, srečanja foruma za koridorje določena, delovni načrti pa sprejeti, kot je bilo predvideno. Zato smo trdno prepričani, da projekt podpirajo vsa možna in predvidena sredstva in da smo na dobri poti.

Z uvedbo TEN-T-a ste napovedali tudi rast, nova delovna mesta in večjo konkurenčnost evropskih gospodarstev. Kako se bo to uresničilo?
Na podlagi delovnih načrtov za koridorje smo nedavno izvedli študijo, v kateri smo analizirali učinke na rast in delovna mesta. Rezultate bomo javnosti predstavili junija. Čeprav vam zdaj še ne morem razkriti podrobnosti, lahko povem, da so predhodni rezultati zelo spodbudni.

Kje v Evropi je največ fizičnih pomanjkljivosti za gradnjo enotnega prometnega omrežja? Glede na to, da ste napovedali, da boste največ denarja vlagali v železniško infrastrukturo, je torej tu pomanjkljivosti največ?
Izzive, s katerimi se bo treba spoprijeti v naslednjih letih, najdemo skoraj povsod. Omenim lahko npr. evropski sistem za upravljanje železniškega prometa, ki ga je treba vzpostaviti v vseh državah članicah. Vendar pa lahko najbolj prikrajšane države prejmejo posebna sredstva iz Instrumenta za povezovanje Evrope in nadomestijo zaostanek. Poleg tega lahko izkoristijo tudi sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov.

V enem od intervjujev ste dejali, da Slovenije ne spodbujate le k razmišljanju, kako uvesti drugi železniški tir med Koprom in Divačo, ampak da mora iskati rešitve, kako slovenski prometni sistem vključiti v evropskega. Kako gre Sloveniji pri tem, je usmerjena dovolj evropsko in ali ima Luka Koper pri tem dobre možnosti?
Železniški promet je danes zelo pomemben, sploh zaradi manjših ekoloških obremenitev. Če se bo skupaj z ladijskim prometom razvijal le tovorni cestni promet, bomo zelo malo prispevali tako k ekologiji kot drugim pomembnim socialnim dejavnikom. Zato je povezava med Luko Koper in evropsko usmerjenim slovenskim železniškim križem izredno pomembna. Poleg tega bi Luka Koper s tem izboljšala svojo konkurenčnost.

Poleti naj bi bilo znano, koliko sredstev bo dobila Slovenija za drugi tir. Lahko morda ocenite, kakšne možnosti ima Slovenija, da bi na omenjenem razpisu dobila sredstva?
Slovenija s tem razpisom konkurira na odprtem razpisu Instrumenta za povezovanje Evrope in ne za kohezijska sredstva, kar pomeni, da je konkurenca izredno velika. Projekte trenutno ocenjujejo zunanji strokovnjaki, nato pa bodo sledili še notranja ocena ter posvetovanja z državami članicami in Evropskim parlamentom. Pred koncem ocenjevalnega postopka in končno odločitvijo Komisije, ki bo predvidoma konec julija, ne morem komentirati možnosti za Slovenijo.

Ob obisku Luke Koper ste dejali, da je Evropa spoznala pomen prometa in prometnih povezav za svoj razvoj, tako družbeni kot gospodarski. Kako se to kaže in ali je Slovenija dobro umeščena v evropski prometni sistem?
Promet je bistvenega pomena za razvoj družbenih in gospodarskih odnosov, saj povezuje ljudi in podjetja. V prometnem sektorju je samo v Evropski uniji zaposlenih več kot 11 milijonov ljudi. Vidim pa še mnoge nove priložnosti za družbo in gospodarstvo, ki jih lahko prinese promet. Lahko omenim dva dejavnika z velikim učinkom: vključitev digitalnih tehnologij in prehod na zelen promet. Slovenija lahko igra zaradi svoje lege pomembno vlogo v evropskem prometnem sistemu. Prečkata jo dva od devetih koridorjev osrednjega omrežja. Pristanišče v Kopru skupaj s preostalimi tremi velikimi jadranskimi pristanišči v Benetkah, Trstu in Reki postaja čedalje pomembnejše za industrijska središča v Vzhodni Evropi. Brez razvoja teh pristanišč morajo ladje, ki prihajajo iz Azije, pluti vse okrog Zahodne Evrope, če se želijo ustaviti v pristaniščih severne Evrope. Vendar so še vedno potrebne naložbe v infrastrukturo, na primer za izboljšanje železniške povezave s pristaniščem v Kopru.

Ko je Nemčija napovedala, da bo uvedla vinjete, kjer bodo nemški državljani zatem opravičeni davka na motorna vozila, ste stopili Nemčiji na prste in dejali, da je predlog diskriminatoren in da ni v skladu s pravnim redom Evropske unije. Nemčija je zdaj kljub vašemu nasprotovanju potrdila uvedbo vinjet. Jo zdaj čaka kazen ali kakšen postopek od Evropske unije?
Komisija bo ocenila končno verzijo zakona, potem ko bo ta dokončno sprejet in objavljen. To naj bi se zgodilo v letošnjem letu. Prepričana sem, da bodo nemški organi upoštevali določene pomisleke, ki sva jih izrazila jaz in moj predhodnik Siim Kallas. Če pa bo naša pravna presoja pokazala, da novi nemški sistem cestninjenja ni skladen s pravom EU-ja, lahko Komisija ukrepa in celo sproži postopek za ugotavljanje kršitev, katerega zadnja faza je tožba pred Sodiščem EU-ja. V preteklosti je Komisija na ta način že ukrepala proti drugim državam članicam, tudi proti Sloveniji.

Dejali ste, da želite v EU-ju poenotiti informacijske sisteme med vsemi prometnimi panogami, kar naj bi izboljšalo storitve za posameznike in gospodarstvo. Kako vam to uspeva?
Vse prometne panoge uporabljajo informacijske sisteme, vendar ti temeljijo na različnih standardih. Razhajanja preprečujejo ponovno uporabo podatkov med panogami, operaterji pa morajo vedno znova vnašati iste podatke. To privede do večjih stroškov in kompleksnosti multimodalnega prevoza. Poleg tega zaradi obstoječe ureditve zamujamo poslovne priložnosti, ki bi jih lahko ustvarili z združevanjem podatkov iz različnih virov. Za boljše usklajevanje obstoječih standardov pripravljamo forum o digitalnem prometu in logistiki, ki bo združeval strokovnjake, oblikovalce politik in nosilce poslovnih dejavnosti. Ena glavnih nalog foruma bo oblikovanje "skupnega jezika", tj. skupnega formata za izmenjavo podatkov v tovornem prometu. Razprave bo treba razvijati na obstoječih pobudah. Naš namen ni, da razvijemo popolnoma nov standard, ampak da skupnostim pomagamo, da se na podlagi različnih standardov dogovorijo o "skupnem imenovalcu".

Nad lanskim poročilom o varnosti na evropskih cestah ste bili razočarani, saj se je število smrtnih žrtev zmanjšalo le za odstotek. Čemu pripisujete ta praktično zanemarljiv padec, čeprav se varnosti na cestah in preventivi posveča vse več pozornosti?
Morebitne vzroke za majhno izboljšanje med letoma 2013 in 2014 še proučujemo. Del razlage bi lahko bil, da so nekatere od najbolj uspešnih držav članic že dosegle zelo visoko raven varnosti na cestah. Državam članicam, v katerih se delež smrtnih žrtev in hudih telesnih poškodb v prometnih nesrečah zmanjšuje prepočasi, skušamo pomagati z zgledom dobrih praks iz držav članic, v katerih se ta delež zmanjšuje bistveno hitreje. Položaj je zapleten, vemo, da na varnost v cestnem prometu vplivajo številni različni dejavniki. Zavedam se pomena varnosti v cestnem prometu, zato je to področje prioriteta mojega mandata. Odgovornost in prizadevanja vsake države članice in EU-ja so pomembni. Omenila bi na primer prizadevanja za izobraževanje udeležencev v cestnem prometu, uveljavljanje cestnoprometnih predpisov, izboljšanje varnosti vozil in pregledov cestne infrastrukture.

Še ta mesec naj bi Evropska komisija objavila celovito poročilo o varnosti na evropskih cestah s smernicami za prihodnjih pet let, s katerimi naj bi se uresničil cilj, da EU do leta 2020 razpolovi število smrtnih žrtev na cestah. Kakšne bodo te smernice?
Pričakujemo, da bo vmesna ocena politike za varnost v cestnem prometu objavljena do konca maja. To ocenjevalno poročilo kot tako ne predstavlja novih smernic ali dodatnih ukrepov. Poročilo je še v izdelavi, zato vam žal še ne morem dati konkretnejših odgovorov.

Promet je zelo pomembna komponenta razvoja in izhoda iz krize, a obenem tudi eden največjih onesnaževalcev okolja. Kako vi vidite spoj teh dveh - trajnostnega prometa in varstva okolja? Kako bo Evropa pripomogla k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov?
Promet je na četrtem mestu po količini izpustov CO2 v EU-ju. Na okolje vpliva s fizičnim poseganjem v prostor, onesnaževanjem zraka, zlasti v mestih, in s hrupom, ki ga ustvarjata predvsem letalski in železniški promet. Prostor, ki ga potrebuje promet, lahko omejimo z boljšo uporabo obstoječe infrastrukture, na primer z boljšim upravljanjem prometa na podlagi informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Raziskujemo tudi možnosti za uvedbo ukrepov za zmanjševanje hrupa, na primer s pozitivnimi spodbudami, kot so višina dajatev za uporabo železniške infrastrukture glede na hrupnost vagonov. Kar zadeva izpuste toplogrednih plinov, naš pristop temelji na dveh stebrih: na zmernem povpraševanju po energiji v prometu, na primer z razvojem učinkovitejših motorjev, in dekarbonizaciji energije, uporabljene v prometu. Pomembna alternativa uporabi fosilnih goriv je elektrifikacija prometa.

Je lahko Evropa vodilna sila v prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v ozračje?
Evropska unija je že vodilna sila v prizadevanjih za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Pri nas na primer veljajo najstrožji standardi glede avtomobilskih izpustov CO2 na svetu. Prav tako smo prvi vključili letalski promet v sistem trgovanja z emisijami, kar pomeni, da letalske družbe za svoja letala potrebujejo potrdila za izpuste CO2. Ključno vprašanje pa je, ali lahko preoblikujemo energetski sistem, ne da bi pri tem preobremenili gospodarstvo. Še naprej moramo zniževati izpuste CO2, hkrati pa omogočati podjetjem, da odpirajo nova delovna mesta, in podpirati uspešen razvoj EU. Vendar pa ne zadostuje, da samo Evropa zmanjšuje CO2. Potrebni so ukrepi na svetovni ravni in mednarodni sporazumi so zato zelo pomembni. Pri Evropski komisiji upamo, da bo glede tega na veliki podnebni konferenci pozimi v Parizu dosežen napredek.

Zdaj se ukvarjate s tehnologijo dronov, za katere pravite, da bi lahko v Evropi do leta 2050 ustvarili nove priložnosti za rast in nova delovna mesta ter prispevali k blaginji evropskih državljanov. Na kakšen način bi se to lahko zgodilo?
Droni se že proizvajajo po vsem svetu. Tehnologija hitro napreduje in spremembe ter izboljšave so skoraj dnevne. Izboljšave opažamo zlasti na področju materialov, programske opreme in zmogljivosti prenosa podatkov, slike in teže paketov. Z izboljšavami in nižjimi stroški so storitve dronov dostopne v številnih panogah in fizičnim osebam. Tako se njihova uporabnost in vsestranskost povečujeta. Nova delovna mesta bodo ustvarjena v letalski industriji in storitvah dostave pošiljk. Veliko delovnih mest bo ustvarjenih tudi pri operaterjih dronov. Ti bodo zagotovili storitve na številnih področjih, na primer za pomoč pri reševalnih akcijah in nesrečah. V prometnem sektorju bodo lahko spremljali pretočnost prometa in s kraja prometnih nesreč poslali slikovna sporočila. Sčasoma bodo storitve dronov naredile evropsko gospodarstvo bolj konkurenčno, to pa bo ustvarilo nova delovna mesta.

Kaj pa etična vprašanja uporabe dronov? Ljudem se zdi, da vdirajo v njihovo zasebnost in da lahko nezakonito zbirajo podatke. Kako odgovarjate na te pomisleke?
Drone je treba uporabljati skrbno in zakonito tako kot katera koli druga orodja ali instrumente. To je tudi razlog, zakaj evropska politika stremi k ravnovesju med spodbujanjem teh tehnologij in varstvom temeljnih človekovih pravic, zlasti pravico do zasebnosti. Na voljo imamo veliko orodij za ublažitev možnih tveganj. Proizvajalci lahko na primer s posebno nastavitvijo zemljevidov in uporabo GPS-a ustavijo drone za letenje na določenih območjih, kar s tujko imenujemo "geofencing". Prav tako je pomembno, da imamo vedno možnost identificirati operaterja drona. To je mogoče doseči z obvezno opremo drona, elektronskim identifikacijskim čipom drona. Komisija tesno sodeluje s pristojnimi organi, na primer nacionalnimi organi za varstvo podatkov, da se poiščejo najboljše rešitve za zaščito državljanov.

Po nesreči nemškega letala družbe Germanwings se je več pozornosti usmerilo tudi v letalsko varnosti in pomanjkljivost trenutnih zakonov in pravil. Kako na to gledate vi in ali lahko od vas kot komisarke pričakujemo kakšna priporočila ali ukrepe?
Z Evropsko agencijo za varnost v letalstvu EASA sem stalno v stiku, prav tako pa sem dala pobudo za oblikovanje posebne skupine, ki bo proučila vse vidike razlogov in posledic nesreče ter tudi zakonodajnega okvira. Znano je, da je trenutni zakonodajni okvir zelo natančen, vendar se pojavlja vprašanje izvajanja pravil v praksi. Ena izmed možnih rešitev je tudi začetek postopkov za ugotavljanje kršitev proti državam članicam, ki pravil ne upoštevajo. Končni rezultati preiskave bodo znani v kratkem in takrat se bomo tudi uradno odločili, kako naprej. Začasni ukrep EASA o prisotnosti dveh oseb v pilotski kabini do takrat ostaja v veljavi.

Brina Tomovič