Notranje ministrstvo je danes deseto obletnico vstopa Slovenije v schengensko območje poudarilo, da bo Slovenija kot polno angažirana članica tega območja še naprej izpolnjevala svoje zaveze, poroča Slovenska tiskovna agencija. Obletnica mineva ob prizadevanjih za ponovno polno delovanje schengenskega območja brez kontrol na notranjih mejah, pri čemer Slovenija vztraja, da morajo vse države članice dosledno izvajati pravila in polno uporabljati ter implementirati vse inštrumente, ki so že na voljo. "Schengenske evalvacije so namreč pokazale, da nekatere, tudi velike države članice, zelo različno in selektivno izvajajo obstoječo zakonodajo," so opozorili na MNZ-ji.
"Države morajo več pozornosti posvetiti izvajanju že dogovorjenega, saj se dogaja, da pomanjkljivosti v sistemih držav rešujemo z novimi ukrepi in zaostritvami," so poudarili.
Na ministrstvu so ponovili tudi nezadovoljstvo, da je v EU-ju in schengenskem območju že več kot dve leti vzpostavljen nadzor na notranjih mejah, kar ovira prost pretok oseb. "Slovenija sicer ne nasprotuje takemu ukrepu, ampak nasprotuje njegovi nenamenski, neproporcionalni in neutemeljeni uporabi na notranji med Slovenijo in Avstrijo," so zapisali.
Dodali so še, da je "največja migracijska kriza v Evropi po drugi svetovni vojni razgalila pomanjkljivosti v delovanju schengenskega območja" in da "širitev schengenskega območja brez res dobre pripravljenosti na prevzem odgovornosti za nadzor zunanje meje in zavedanja o tej odgovornosti ni sprejemljiva".
V tem smislu Slovenija zaenkrat ne podpira širitve schengenskega območja na Hrvaško. "Če bo uspešno izpeljala zahtevne priprave, bo sporočilo ob eni od prihodnjih obletnic vstopa Slovenije v schengensko območje morda drugačno," so še zapisali v sporočilu za javnost.
Minilo je desetletje
Pred desetimi leti se nam je, še posebej tistim, ki smo bili navajeni res trdih meja s t. i. obdobja hladne vojne, odprl nov svet, je za Radio Slovenija poročal Tomaž Gerden. Iz Slovenije smo lahko potovali brez mejnega nadzora po skoraj vseh takratnih članicah Evropske unije (EU), z izjemo Irske, Združenega kraljestva in še nekaterih, pa še na Norveško, v Liechtenstein in v Švico. Prav tako je bil omogočen prost pretok blaga in storitev. To je bila velika civilizacijska pridobitev Evropske unije, ki naj bi bolj nadzirala le svoje zunanje meje. Slovenija se je takrat znašla na taki zunanji meji in jo ima še zdaj, saj Hrvaška še ni članica schengenskega območja.
Žal se je vse skupaj podrlo ob prvi resni krizi, ob množičnem prihodu beguncev in ekonomskih migrantov v Evropsko unijo leta 2015. Schengenski režim preprosto ni zdržal. Tudi Slovenija je, kljub kritikam, na svojo južno mejo postavila tehnične ovire, kot se lepše, ampak tudi lažnivo reče bodeči žici. Nekatere države, kot so Nemčija, Danska, Švedska, Norveška in Avstrija pa so ponovno uvedle mejni nadzor. Naša severna soseda ga kljub slovenskim protestom in zdaj še posebej zaradi nove avstrijske vlade ne bo ukinila, tako da je schengenski režim za nas precej okrnjen, je še sporočil Gerden.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje