Pod pismo, katerega pobudnik je bil Igor Šoltes (Zeleni), so se podpisali še Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS). V vednost so ga poslali tudi vsem evropskim komisarkam in komisarjem.

V njem opozarjajo na netransparentno delovanje, nespoštovanje vladavine prava in neaktivnost Evropske komisije v primeru arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ter od Junckerja zahtevajo, da "od Hrvaške jasno zahteva spoštovanje vladavine prava in implementacijo zavezujoče arbitražne razsodbe brez odlašanja".

Poudarjajo, da alternative implementaciji arbitražne razsodbe ni; z objavo razsodbe je mogoče govoriti le še o njeni implementaciji in podrobnostih v zvezi s tem, ne pa tudi o vprašanju meje, ki je bilo s to razsodbo dokončno razrešeno.

Junckerjevo ravnanje "neodgovorno in nezrelo"
Šoltes je v izjavi za javnost pojasnil, da se je za poziv odločil, ker se je Juncker odločil ignorirati mnenje pravne službe Evropske komisije, da argumenti glede kršitev evropskega prava, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija, držijo in da bi jih morala Evropska komisija podpreti. "Izredno neodgovorno in nezrelo je, da Juncker in njegova komisija ne izvršujeta osnovne funkcije Evropske komisije kot varuhinje pogodb EU-ja. S tem rušita verodostojnost celotne Evropske unije in njenih vrednot," je poudaril Šoltes.

V pismu Junckerju očitajo še, da se je osebno odločil, da se o tem pravnem mnenju na kolegiju komisarjev niti ni razpravljalo. Spomnili so ga na njegove lastne besede v govoru o stanju unije sredi meseca, da je Evropska unija skupnost, ki temelji na pravu, da je treba spoštovati vladavino prava in da je sodne odločitve treba spoštovati. "Pričakujemo, da boste ravnali v skladu s tem in podkrepili svoje lastne besede," so zapisali.

Spoštovanje arbitražne odločbe je zelo pomembno tudi za prihodnost celotne regije, opozarjajo poslanci.

Slab zgled za Zahodni Balkan
"Vaš molk v tem primeru daje slab zgled tudi državam Zahodnega Balkana in pošilja sporočilo, da medsebojno dogovorjenih zavez ni treba spoštovati. Ob upoštevanju kompleksnosti odnosov v regiji bi to lahko imelo resne posledice za prihodnost Zahodnega Balkana in njegovo stabilnost," so zapisali in poudarili, da če Evropska komisija "ne more zaščititi vladavine prava znotraj EU-ja, potem to zelo težko zahteva od drugih v mednarodni skupnosti, vključno z državami kandidatkami".

Peterle, Zver, Šulin in Tomc pisma niso podpisali
Evropski poslanci Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver (vsi EPP/SDS) se podpisu pisma niso pridružili. Kot so utemeljili v skupni izjavi, so poslanci iz vrst SDS-a v Evropskem parlamentu prepričani, da naslovnik ni pravilno izbran, saj je v Evropski komisiji za to vprašanje zadolžen prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. Dodali so, da je podpis zavrnil tudi Lojze Peterle (NSi/EPP).

Menili so še, da za neuspešno pot iskanja rešitve obmejnega vprašanja s Hrvaško ni primerno iskati krivca drugje, npr. v evropskih institucijah, in spomnili, da je SDS od začetka nasprotovala načinu reševanja obmejnega vprašanja z arbitražnim sporazumom.