Po imenovanju predstavnika leve sredine Nemca Martina Schulza za predsednika Evropskega parlamenta in predstavnika desne sredine Jean-Clauda Junckerja za predsednika Evropske komisije ostajajo prazni še trije visoki položaji v EU-ju.

Članice EU-ja morajo tako imenovati novega zunanjepolitičnega predstavnika in podpredsednika komisije, trenutno je na tem položaju še Britanka Catherine Ashton, položaj predsednika Evropskega sveta, na katerem je Belgijec Herman Van Rompuy, in položaj vodje evrske skupine, ki ga zaseda Nizozemec Jeroen Dijsselbloem. Pomemben del kadrovske kombinatorike so tudi ključni položaji v novi komisarski ekipi.

Najhitreje bo treba imenovati novega visokega zunanjepolitičnega predstavnika, saj bo moral Juncker po potrditvi v Evropskem parlamentu sestaviti komisarsko ekipo, katere član je tudi visoki zunanjepolitični predstavnik.

Septembra so namreč načrtovana zaslišanja komisarskih kandidatov v Evropskem parlamentu. Oktobra pa bodo predvidoma evropski poslanci glasovali o novi komisarski ekipi, ki naj bi začela delati novembra.

"To ni neuspeh, nobenih zamud ne bo," je izid izrednega vrha v sredo komentiral nekdanji belgijski premier Van Rompuy in dodal, da kot nekdo, ki je bil odgovoren za sestavo vlade, zelo dobro ve, da se takšni dogovori ne zgodijo čez noč.

Nemška kanclerka Angela Merkel je menila, da bo odločitve o vodilnih položajih mogoče sprejeti konec avgusta. Razprava v sredo je bila po njenih besedah zelo koristna.

Evropsko diplomacijo naj bi vodila ženska
Francoski predsednik Francois Hollande meni, da bi morali na čelo evropske diplomacije imenovati žensko z levosredinskega pola.

Največ možnosti za visoki zunanjepolitični položaj naj bi tako imeli evropska komisarka za humanitarno pomoč in krizno odzivanje, Bolgarka Kristalina Georgieva in italijanska zunanja ministrica Federica Mogherini.

Po nekaterih neuradnih navedbah naj bi bil v igri za predsednika Evropskega sveta nekdanji italijanski premier Enrico Letta, kar bi pomenilo, da Mogherinijeva nima možnosti za imenovanje.

Med morebitnimi kandidati za predsednika Evropskega sveta se omenjata tudi poljski premier Donald Tusk in danska premierka Helle Thorning-Schmidt.

Van Rompuy je pojasnil, da se o imenih na tokratnem vrhu sploh niso pogovarjali, in poudaril, da potrebujejo dogovor o celovitem svežnju, visokem zunanjepolitičnem položaju, predsedniku Evropskega sveta in "drugih elementih".

Več žensk v Evropski komisiji
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy sta vse voditelje članic EU-ja tudi pozvala, naj vsaj do konca julija predlagajo svoje kandidate oziroma kandidatke za komisarske položaje.

Premierka, ki opravlja tekoče posle Alenka Bratušek, je tudi poudarila, da sta Juncker in Van Rompuy izrazila željo, naj voditelji najdejo čim več žensk, saj bo imel sicer Juncker v Evropskem parlamentu težave s potrditvijo komisarske ekipe.

Bratuškova je Junckerju tudi razložila, da bi lahko Slovenija v komisiji zelo dobro zastopala področja, kot so regionalna politika, proračun in promet. Juncker pa ji je odvrnil, da resorjev vnaprej ne bodo delili.

Premierka je tudi pojasnila, da se bo glede novega evropskega komisarja najprej pogovorila s koalicijskimi partnerji, in znova izpostavila dejstvo, da bo odločitev morala sprejeti še ta vlada. Na vprašanje, kdaj bo sprejeta odločitev, je odgovorila, da se bo držala predlaganih rokov.

Bratuškova je v razpravi zastopala tri stališča, in sicer, da bi morali pri imenovanjih na vodilne položaje zagotoviti uravnoteženost spolov, da bi moral kakšen položaj pripasti vzhodno- ali srednjeevropski članici ter da je treba upoštevati politična razmerja.