Podpredsednica Evropske komisije, pristojna za vrednote, Vera Jourova je poudarila, da so svobodni pluralistični mediji ključni za demokracijo, štirje evroposlanci iz Slovenije pa so predstavili svoja stališča.
Ustno vprašanje z zahtevo po razpravi o tej temi je februarja skupaj s kolegi iz S&D-ja vložila poslanka Tanja Fajon (S&D/SD). Razpravo bi morali opraviti že marca, a je zaradi pandemije niso.
"Govorimo o vprašanju, ki je zastavljeno izključno z namenom vmešavanja v notranje zadeve in diskreditiranja slovenske vlade," je danes poudarila Romana Tomc (EPP/SDS), vodja slovenske delegacije pri Evropski ljudski stranki (EPP). Absurdno pri tem je po njenih besedah, da temelji na informacijah obskurnega slovenskega spletnega portala s sumljivim in nepreglednim lastništvom, znanega po napadih na desnosredinsko vlado in po novinarjih, ki so že bili obtoženi na novinarskem častnem razsodišču. "V Sloveniji imamo resne težave z medijskim prostorom, ki je popolnoma neuravnotežen že 30 let," je dejala in kot posebno težavo izpostavila nacionalni RTV.
Dejala je še, da dominantni mediji v Sloveniji predstavljajo 90 odstotkov medijskega prostora, objektivno novinarstvo v Sloveniji pa je z nekaj izjemami mit. "Zato je tistih nekaj nelevih in neodvisnih medijev za Slovenijo izjemnega pomena," je dejala. Zavzela se je za spremembe, ki ne pomenijo uničevanja neodvisnih medijev, temveč so poskus, kako medijski prostor narediti boljši, preglednejši in bolj uravnotežen.
Fajonova je očitke Tomčeve o namenu razprave zavrnila. "Če drži, da so madžarska podjetja blizu najožjega kroga premierja Viktorja Orbana financirala nakupe medijev v Severni Makedoniji v času pred volitvami za podporo nekdanjemu premierju Gruevskemu, je lahko to grobo poseganje v demokratične procese države," je poudarila. Dejala je še, da naj bi 1,5 milijona evrov madžarskega denarja domnevno prejela tudi dva medija blizu SDS-u. Poslanko skrbi, da gre za vpletanje madžarske politične elite v slovenske medije in demokratične procese. "Če bo to dokazano, je skrajno nedopustno. Svoboda medijev in suverenost naših držav nista na prodaj. Nikjer in nikoli," je dejala.
Po besedah Irene Joveve (Renew) ni skrivnost, da želi slovenska vlada spremeniti družbo po vzoru madžarskega premierja Viktorja Orbana. "Napadi na javne medije, ogrožanje njihovega financiranja in vodenje vzporedne medijske krajine so le trije poskusi uzurpiranja oblasti z metodami, ki kršijo temeljne vrednote Unije," je dejala. Evropska komisija bi morala po njenem mnenju spremljati tudi druga dejanja slovenske vlade, ker dejanja vladajoče stranke preraščajo v težavo celotne Unije.
Milan Zver (EPP/SDS) je poudaril, da je razočaran nad namenom te točke dnevnega reda. Dejal je, da je tudi precejšnji del levih medijev v Sloveniji v tuji lasti. Naložbe zasebnih madžarskih družb so po njegovih besedah v skladu s pravom EU-ja, so transparentne ter izključno poslovne in ekonomske narave. "Takšne naložbe ne morejo pomeniti vladnega vmešavanja v notranje zadeve Slovenije ali Severne Makedonije," je dejal. "V Sloveniji obstajajo težave z mediji: v veliki večini, zlasti osrednji mediji, so levo usmerjeni. Naložbe v nove medije pa lahko povečajo pluralnost medijev in neodvisnost novinarjev," je še dodal.
"Če bo Madžarska nadaljevala to prakso, se bodo težave z vladavino prava razširile po vsej Evropi," je opozorila Tineke Strik (Zeleni). Španec Manu Pineda (Gue/NGL) pa je bil kritičen, da je Slovenija postala satelitska država Orbana. Kati Piri (S&D) je opozorila, da je Orbanov cilj spodkopati EU, tudi s pomočjo Severne Makedonije in Slovenije.
Poslanec Balazs Hidveghi (EPP) iz Orbanovega Fidesza pa je opozoril, da imajo slovenski mediji tudi švedske, avstrijske in češke lastnike.
Jourova je na konkretna vprašanja poslancev odgovorila precej splošno, da komisija počne vse, kar je v njeni moči, da podpira svobodne in neodvisne medije. Po njenih besedah "potrebujemo objektivne medije, trenutno pa imajo finančne težave, zato jim je treba pomagati". "Mediji morajo imeti pod nadzorom nas, ki smo na oblasti," je poudarila. Priznala je še, da se trend v EU-ju slabša in da je povsod vse več političnih in tudi finančnih pritiskov na medije.
Poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v sporočilu za javnost še pred razpravo menil, da bo to še ena od ideoloških razprav, "s katerimi poskušajo slovenske stranke z levega političnega pola internacionalizirati svojo notranjepolitično temo na evropski parket, pri čemer to počnejo zelo arbitrarno".
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje