Prve napovedi o recesiji v ZDA so se pojavile junija oziroma julija. V Sloveniji se je kriza začela kazati septembra, ko so številna podjetja dobila napovedi o zmanjšanju naročil. Prva je bila prizadeta avtomobilska industrija. Najprej so se pojavile napovedi o nepodaljševanju pogodb za določen čas, v Revozu je bilo takšnih kar 200, pozneje pa so se odločili tudi za krajši delovni teden. V Adrii Mobilu so se odločili delovni mesec skrajšati na tri tedne. Sledila je napoved Skimarja, da bo odpustil 180 delavcev, na Koroškem pa je izguba dela grozila 500 zaposlenim. Hit je poleg 100 "mehkih odpuščanj" napovedal, da bo brez dela ostalo še dodatnih 100 delavcev. Na Primorskem so tako napovedali, da bo brez dela ostalo okoli 650 delavcev. Pri tem smo omenili le največja podjetja, mnogo pa je tudi družb, kot sta Acroni in Gorenje, kjer bodo prav tako skrajšali delovni čas oziroma zmanjšali proizvodnjo, čemur bodo sledile tudi nižje plače.
Za 95-oktanski bencin že 1,217 evra
V prvi polovici leta smo se v Sloveniji ukvarjali predvsem z visokimi podražitvami hrane in naftnih derivatov, posledično pa tudi z inflacijo, ki je junija na medletni ravni dosegla 7 odstotkov. Tudi cene naftnih derivatov so podirale rekorde. Za liter 95-oktanskega bencina je bilo tako treba odšteti 1,217 evra, za 98-oktanski bencin 1,252 evra, za dizelsko gorivo 1,311 evra, za kurilno olje pa 0,978 evra.
"Lastnica" Kolonela je dobila "brke in brado"
Medtem se je na trgu pojavila povsem nova družba, Kolonel, ki je objavila prevzemno ponudbo za Center naložbe, 61-odstotnega lastnika Infond holdinga. Kdo stoji v ozadju Kolonela, se je ugibalo precej časa, mnogi pa so domnevali, da gre prav za Boška Šrota. In njihove napovedi so se izkazale za resnične, saj je maja odjeknila novica, da je družba Atka-Prima, ki jo vodi Boško Šrot, od leta 2006 lastnica Kolonela. Družbe, vpletene v prevzem Pivovarne Laško, je začel preverjati tudi varuh konkurence Jani Soršak, saj bi moral Kolonel, ki je prek Infond holdinga izvedel prevzem, razkriti lastniško strukturo.
Šrota je nato začela preiskovati tudi agencija za trg vrednostnih paprirjev in konec maja podala kazensko ovadbo, ker ni priglasil lastništva nad Kolonelom, kar bi ob prevzemu Pivovarne Laško lahko vplivalo na ceno delnice in odločitev malih delničarjev o prodaji. Sledila je še ovadba, ki jo je podal varuh konkurence, ki je sumil, da v postopkih prevzema Laškega niso bili razkriti pravi podatki o lastniški verigi.
Po burnem letu naprodaj skoraj polovica Mercatorja
Novembra je Boško Šrot presenetil z nenavadno odločitvijo. Na mednarodnem razpisu se je odločil prodati 23,33 odstotka Mercatorja, ki je v lasti Pivovarne Laško, in 25-odstotni delež Laškega v Mercatorju. In že smo pri dogajanju okoli Mercatorja. Na naslovnicah časopisov se je Mercator znašel februarja, ko je varuh konkurence zaradi domnevnega skupnega nadzora nad družbo in koncentracijo lastništva sprožil nov postopek zoper večje lastnike Mercatorja. Ker sta po prevzemu Laškega Infond Holding in Pivovarna postala povezani družbi, ki sta presegali prevzemni prag, prevzemne ponudbe pa nista objavili, je varuh konkurence zamrznil glasovalne pravice obeh družb v Mercatorju.
Junija se je Infond odločil, da avstrijski družbi Raishop Holdinga proda 23 odstotkov Mercatorja in se s tem izogne nujnosti objave prevzemne ponudbe. Toda za prodajo je moral dobiti soglasje urada za varstvo konkurence. Urad je prošnjo za prodajo zavrnil, razlog pa je bil, da so si v uradu želeli zagotovila, da prodaja ni le začasna rešitev. Zaradi zavrnitve prošnje se je Infond holding odločil za tožbo zoper varuha konkurence Janija Sorška. Na urad za varstvo konkurence so pozneje vložili še prošnjo za odpravo prepovedi prodaje Mercatorja, saj so menili, da jim je s tem onemogočena dekoncentracija lastništva.
Zaradi kršitve prevzemne zakonodaje se je z lastniki Mercatorja, s Pivovarno Laško, Infond Holdingom, Radensko in Pivovarno Union, začela ukvarjati tudi agencija za trg vrednostnih papirjev. Medtem se je iz Mercatorja želel popolnoma umakniti Istrabenz. Tako pridemo do novembrske napovedi o prodaji skoraj polovice Mercatorja, za katero se mnogi, čeprav je bil poziv za prodajo že izdan, sprašujejo, ali ne gre le za izsiljevanje nove vlade, da naj ustavi postopke, ki jih UVK in ATVP vodita zoper lastnike Mercatorja.
Sredi decembra so v javnost prišle analize urada za varstvo konkurence, ki kažejo, da naj bi Boško Šrot in skupina Pivovarna Laško lastništvo nad Mercatorjem zlorabljala pri prodaji pijač. Kazen za to je obvezna prodaja Mercatorja, a na dokončno odločbo UVK-ja še čakamo.
Mirko Tuš
Igor Lah
Darko Horvat
Daniela Rakovič
Zakonca Južna
Joc Pečečnik
Igor Akrapovič
Branko Drobnak
Tomaž Lovše
Bahtijar Bajrović
UVK ni smel pregledovati osebne pošte vodilnih v trgovskih podjetjih
Urad za varstvo konkurence je v začetku julija skupaj s policijo obiskal tri največje slovenske trgovce, Spar, Engrotuš in Mercator, saj jih je sumil dogovarjanja o končnih cenah. Urad je zasegel računalnike v podjetjih, in želel pregledati elektronsko pošto zaposlenih, saj naj bi se dogovarjali prav po elektronski pošti. Ker je šlo za elektronsko pošto uslužbencev, torej osebne podatke, je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar UVK-ju prepovedala uporabo teh podatkov. UVK je nato vložil tožbo na upravno sodišče, ki pa je uradu le delno ugodilo. UVK je tako lahko skopiral le trdi disk direktorja Spara Igorja Merviča. V začetku septembra je UVK predstavil svoje izsledke, ki pravijo, da so trgovci delovali usklajeno.
Istrabenz na robu likvidnosti?
Tudi dogajanje v Istrabenzu je bilo pestro. Delnice te koprske družbe so pogosto menjale lastnika. Tako je Poteza Naložbe konec marca prodala okoli 20 odstotkov delnic NFD Holdingu, Maksimi in tretjemu kupcu, ki je ostal neznan. Maksima Holding, ki je postala 24,95-odstotna lastnica Istrabenza, pa je v 78-odstotni lasti FB Investicij, katere največji posamični lastnik je Igor Bavčar. Ta je ob tem zatrjeval, da njegovo podjetje nima ne posrednega ne neposrednega nadzora nad Istrabenzom. Ker bi moralo šest družb okoli Istrabenza, NFD Holding, Maksima Invest, Maksima Holding, Fidina, Finetol in Diamond, priglasiti koncentracijo, a tega niso storile, jim je najprej urad za varstvo konkurence zamrznil glasovalne pravice, potem pa jim jih je odvzela agencija za trg vednostnih papirjev. Tako je Petrol s 32,63-odstotnim deležem postal lastnik z največ glasovalnimi pravicami. Ker šest lastnikov Istrabenza na avgustovski skupščini ni spoštovalo sklepa o prepovedi glasovanja, je ATVP sprožil postopek za izpodbijanje sklepov skupščine.
Kmalu zatem so se začela pojavljati vprašanja o težava v Istrabenzu. Poleg odprodaje blagovnih znamk Droge Kolinske se Istrabenz opravil tudi nekater druge posle, ki so dali slutiti, da je koprski holding v težavah. Pojavilo se je tudi vprašanje, ali bo Istrabenz sploh zbral denar za 20 milijonov evrov dividend, kolikor jih je moral izplačati. To jim je vendarle uspelo s pomočjo lastnih sredstev in posojil. Da bi zagotovili likvidnost, pa so se nadzorniki Istrabenza konec novembra odločili, da bo družba odprodala svojo Drogo Kolinsko ali delež v Petrolu. Istrabenzu se je namreč zaradi padca cen vrednostnih paprirjev, ki jih je obravnaval kot finančne naložbe, močno znižal kapital. Po nekaterih predvidevanjih pa naj Istrabenz v primeru stečaja sploh ne bi imel dovolj sredstev za poplačilo vseh upnikov.
Razprodaja premoženja Droge Kolinske
Da poslovna politika Istrabenza ni popolnoma jasna, se je pokazalo že aprila, ko je družba napovedala prodajo večine blagovnih znamk Droge Kolinske in julija še zemljišče ob Šmartinski cesti v Ljubljani. Drogo, Tomatino in Arko je kupilo podjetje Orka iz Ljubljane, še predtem je Citronko in Regino prodala Dr. Oetkerju. Čoko in Čokolešnik sta šla v roke Podravki. Blagovne znamke čajev, riža in začimb pa je kupilo Žito. Zadnjo blagovno znamko, Bebi, je Droga Kolinska prodala nemškemu proizvajalcu otroške hrane Hipp.
Zavarovalnica Triglav z velikimi težavami na Slovaškem
Zavarovalnica Triglav je odprla novo fronto. Vložila je namreč tožbo zoper Istrabenz, ker ta ni želel poravnati sredstev za nakup Petrolovih delnic, ki jih je od Triglava kupil decembra 2007. Januarja je ministrstvo za finance napovedalo, da bo naša največja zavarovalnica na voljo v prvi javni prodaji. Javna prodaja je pozneje padla v vodo, so se pa lastniki odločili, da delnice Zavarovalnice Triglav uvrstijo na borzo, kar se je zgodilo sredi septembra. Sicer pa se je moral Triglav spoprijeti s precej neugodnim primerom. Na Slovaškem je namreč zgorela predelovalnica lesa, ki je bila le kratek čas zavarovana pri Zavarovalnici Triglav, pozavarovanje pa še ni bilo sklenjeno. Škoda se je štela v več milijonih evrov, ali bo morala Zavarovalnica Triglav poravnati celotno škodo, pa še ni znano.
Telekom Slovenije ni bil prodan
Januarja je bil, kot kaže, mesec velikih napovedi, ki pa se jih večina ni uresničila. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je tako napovedal tudi morebitno soudeležbo malih vlagateljev pri prodaji Telekoma Slovenije. Namesto tega so se raje odločili za mednarodni razpis, na katerega so se odzvale tri družbe, islandski Skipti, Bain Capital & Axos Capital ter Magyar Telekom. Izboljšani ponudbi sta po pozivu oddala le še prva dva. Tudi ti dve ponudbi se komisiji za nadzor prodaje Telekoma nista zdeli ustrezni, zato se je komisija odločila, da bo umik države iz Telekoma za zdaj zamrznila. Konec junija je minister Vizjak predlagal, da Telekom Slovenije preide na enotirni sistem upravljanja, a je predlog zaradi očitkov, da si želi vlada pred volitvami zagotoviti nadzor v družbi, umaknil. Novembra je svoj 10-odstotni delež Telekoma Slovenije v prodajo ponudila Slovenska odškodninska družba. Za to se je odločila, da bi pokrila obveznosti po zakonu o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje . Sod je ostal lastnik slovenskega telekomunikacijskega operaterja, saj ponudb za nakup ni bilo.
DZS in Delo Prodaja v prevzem Term Čatež
Varuh konkurence je julija proti družbi DZS uvedel postopek zaradi opustitve priglasitve koncentracije lastništva v primeru Term Čatež. DZS je imel v Termah malenkost več kor 24-odstotni delež, skupaj s povezanimi družbami pa nekaj manj kot 47 odstotkov. Družbe so tako ostale brez glasovalnih pravic. Ker je bila na dnevni red avgustovske skupščine od pomembnih sklepov uvrščena le delitev dobička, je varuh popustil in DZS-ju ter M. B. Satlerju vrnil glasovalne pravice. Oktobra sta tako DZS in Delo Prodaja objavila prevzemno namero za odkup vseh delnic Term Čatež, ATVP, ki je prej prav tako sprožil postopek zaradi koncentracije lastništva, pa je tega nato opustil. Prevzemna ponudba, ki ne vsebuje praga uspešnosti, se izteče 29. decembra.
Ana Mušič
ana.music@rtvslo.si
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje