Nekaj je jasno: svetovno gospodarstvo zlepa ne bo v takem stanju, kot je bilo v začetku leta: večino finančnikov je dogajanje na borzah močno udarilo po žepu. In napovedi za leto 2009 niso nič kaj obetavne, saj naj bi posledice krize ljudi najbolj udarile. Skozi vso leto so bile velike pozornosti deležne tudi cene nafte: januarja je bila cena za 159-litrski sod okoli 100 dolarjev, julija pa skoraj prek 150 dolarjev, konec leta pa manj kot 40 dolarjev.

Začne se z nafto...
Že začetek leta je bil v znamenju cene nafte: prvič se je cena za 159-litrski sod nafte povzpela prek 100 dolarjev, nič kaj spodbudno pa se ni začelo tudi borzno trgovanje: večina borznih indeksov je v novo leto zakorakala s padcem vrednosti. Nemčija je že januarja napovedala, da je pred njo težko leto, predvsem zaradi zunanjih dejavnikov, zaradi napovedanega odpusta 2.500 delavcev v nemških tovarnah Nokie pa so potekali protesti. Ameriška banka Merrill Lynch je razkrila boleč začetek leta: kot so pokazali poslovni izidi za leto 2007, je v zadnjem četrtletju pridelala rekordno veliko izgubo, predvsem na račun hipotekarnih posojil. In medtem ko so finančniki, eni bolj, drugi manj, zaskrbljeno ocenjevali napovedi za leto, je na plano prišla ena največjih finačnih prevar v zgodovini: borzni posrednik v Societe Generale je banko oškodoval za kar 4,9 milijarde evrov.

Februarja je računalniški velikan Microsoft objavil namero o nakupu spletnega velikana Yahoo in zanj ponudil skoraj 45 milijard dolarjev v gotovini in delnicah, kar je imelo pozitivne posledice na borzah, vendar pa je Yahoo pozneje ponudbo zavrnil. Za nove rekorde je poskrbel francoski velikan Alstrom, ki je predstavil hitri vlak AGV, ki bo vozil s hitrostjo do 360 km/uro. Februar so zaznamovali tudi meddržavni spori glede zemeljskega plina, med Rusijo in Ukrajino, in nafte. Vse številčnejšim opozorilom pred morebitno recesijo se je pridružil tudi prvi mož ameriškega Feda Paul Bernanke. Cene nafte so bile konec februarja še pod 100 dolarji za sod, razmerje med evrom in dolarjem pa je bilo na do takrat rekordni vrednosti v korist evru.

ZDA v recesiji
Wall Street se je moral marca sprijazniti s četrtim zaporednim negativnim mesecem, ameriškemu Boeingu pa je velik udarec zadala domača vojska, ki je za 40 milijard dolarjev vreden posel izbrala Airbus. Cena nafte je prvič po letu 1980 presegla 103 dolarje za sod nafte, Rusija in Ukrajina pa sta uredili medsebojni zaplet glede dobave plina. Nemčijo je hromila splošna stavka delavcev javnega sektorja, potem pa jo je pretresla še novica, da naj bi trgovinska veriga Lidl uvedla preiskavo, ker naj bi najemala detektive, ki so vohljali za več tisoč delavci. Takšen je bil začetek novice 8. marca: Delnice so padle na 18-mesečno dno, cene zlata pa so dosegle rekordno vrednost. Sredi marca se je v Italiji začelo glavno sojenje za stečaj prehrambnega velikana Parmalata, avtomobilski gigant Ford pa je svoji razkošni znamki Jaguar in Land Rover prodal indijskemu podjetju Tata.

IMF je aprila napovedal, da bi na svetovni ravni izguba zaradi hipotekarnega zloma lahko dosegla tudi 945 milijard dolarjev, za ZDA pa so ocene kazale, da nezadržno drvi v recesijo. Slovenske kupce je razveselila namera, da je največji trgovec s pohištvom in hišnimi potrebščinami na svetu Ikea v prihodnjih letih napovedal vstop tudi na slovenski trg. Finančniki Svetovne banke so ocenili, da so se v zadnjih treh letih cene hrane kar podvojile, zaradi česar več kot 100 milijonov ljudem grozi še globlji padec v revščino. Tri mesece po škandalu zaradi bančne prevare je odstopil Daniel Bouton, prvi mož francoske banke Societe Generale. Cena nafte 21. aprila: prvič prek 117 dolarjev. Ameriška vlada je odločila, da bodo prebivalci v okviru stimulacijskega svežnja začeli prejemati prve čeke v vrednosti 600 in 1.200 dolarjev, za otroke pa še dodatnih 300.

Od Balkana pa do ...
Srbija je postala svojevrsten rekorder na Balkanu, saj je država, kjer se dobrine in storitve dražijo hitreje kot v drugih državah na območju, Hrvaška pa je oznanila, da resno razmišlja o gradnji svoje jedrske elektrarne, ki naj bi jo postavili na vzhodu države ob meji s Srbijo. Junija so cene nafte, čeprav je Savdska Arabija obljubila, da bo povečala dnevne zaloge nafte, znova narasle. ZDA so več evropskih letalskih prevoznikov kaznovale z vrtoglavimi zneski v skupni višini 504 milijonov dolarjev zaradi kartelnega dogovarjanja. Na borzah ni bilo tudi junija nič novega: vrednosti indeksov so padale.

Cene nafte so se naglo zviševale: v začetku julija so presegle 140 dolarjev za sod in nič ni kazalo, da bo bolje, saj so sredi meseca presegle 147 dolarjev. Belgijski pivovarski velikan Inbev je napovedal, da bo za 52 milijard dolarjev prevzel ameriško pivovarno Anheuser-Busch. Sredi julija je bilo razmerje evro-dolar še bolj v korist evra. Evro je bil tako vreden že 1,6 dolarja. Iz ZDA so prihajali skrb vzbujajoči podatki, da kar 740.000 Američanom grozi zaseg hiše. Malce olajšanja je prinesla napoved IMF-a: potem ko je aprila napovedoval 3,9-odstotno rast svetovnega gospodarstva, je julija zvišal napoved na 4,1. Nemci so znova stavkali: višje plače so poleti zahtevali uslužbenci Lufthanse.

Plaz se je sprožil
Napovedi o recesiji so avgusta postajale vse glasnejše: v ZDA je samo julija službo izgubilo 51.000 ljudi, a so po dobri rasti vrednosti dolarja mnogi že mislili, da je najhujše mimo. Avstrijski energetski koncern OMV je sporočil, da ne bo prevzel madžarske energetske družbe Mol. Za eno zelo zanimivih novic je poskrbel brat Osame bin Ladna, ki se je odločil, da bo zgradil največji viseči most na svetu, ki bo povezal Arabski polotok in Afriko, za hudomušnost v težkih časih pa najbogatejši Zemljan Warren Buffet. Konec avgusta je Kitajska med prvimi napovedala sveženj pomoči za gospodarstvo, Pekingu pa so v naslednjih mesecih sledile številne države. Italijanska letalska družba Alitalia je državo zaprosila za pomoč, saj se je znašla v velikih težavah, ki jih rešuje že nekaj mesecev. Konec meseca je bilo dogajanje na borzah zelo razburljivo.

2. septembra je umrl ustanovitelj čevljarskega imperija Bata Thomas Bata. Kot strela z jasnega je odjeknila novica, da se je ameriška vlada odločila prevzeti nadzor nad finančnima družbama Fannie Mae in Freddie Mac, ki jima zaradi hipotekarne krize grozi stečaj. Da se obetajo težki časi za avtomobilsko industrijo, je napovedala tudi odločitev Renaulta, da odpusti 6.000 delavcev. Sredi septembra se je začel pravi val težav največjih finančnih institucij v ZDA: zlom banke Lehman Brothers, skorajšnji zlom AIG-ja, padec vrednosti delnic, propad druge največje ameriške banke Washington Mutual, za konec pa še rekordni padec Dow Jonesa in Nasdaqa. In druge novice: Brazilija je zavrnila članstvo v Opecu, Nokia postala najbolj vredna evropska znamka, štiri največja sindikalna združenja, zastopana v Alitalii, so podpisala dogovor o rešitvi največjega italijanskega letalskega prevoznika iz krize, Fiat pa je podpisal pogodbo z Zastavo.

Tudi v začetku oktobra so se padci borznih indeksov le še povečevali, težave pa so se z onstran Atlantika preselile tudi v Evropo: v velikih škripcih se je znašla nemška banka Hypo Real Estate, ki ji je potem odrešilno roko ponudila vlada, pozneje pa še avstrijska Constantia Privatbank. Da bi pomagale ublažiti posledice dogajanj na borzi, so se svetovne centralne banke odločile za znižanje obrestnih mer, ponekod pa so borze celo zaprli. Ena izmed držav, ki jih je kriza najbolj prizadela, je Islandija, ki se je znašla na robu bankrota. Opustošenju na borzah ni bilo videti konca, zato so tudi politiki sklenili, da je potrebna skupna akcija, IMF pa je namero podprl. Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija so skupaj za reševanje bank pred krizo namenile 1.300 milijard evrov, v velikih težavah pa se je znašla tudi Madžarska. Znan je postal tudi Nobelov nagrajenec za ekonomijo: Paul Krugman, prvi mož IMF-a Dominique Strauss-Kahn pa se je znašel v težavah, saj naj bi zlorabil svoj položaj. Konec meseca so vsi le čakali, da bo črnega oktobra konec.

V začetku novembra je Kitajska napovedala 568 milijard dolarjev pomoči za spodbudo domačemu gospodarstvu, Japonska je objavila, da je njeno gospodarstvo, sicer drugo največje na svetu, v recesiji, konec meseca pa je vlada v boju proti recesiji odobrila drugi sveženj pomoči v vrednosti 54 milijard dolarjev. Po pričakovanju so se v največjih težavah prvi znašli proizvajalci avtomobilov po vsem svetu. Novembra so bile cene nafte daleč nižje kot avgusta: za sod nafte je bilo treba plačati manj kot 60 dolarjev. Ameriško gospodarstvo, ki mu recesija najbolj ostro kaže zobe, tolaži obljuba novoizvoljenega predsednika Baracka Obame, ki je napovedal 800 milijard dolarjev pomoči, Italija pa je za svoje gospodarstvo napovedala 80 milijard evrov pomoči. Islandija je zaradi skorajšnjega kolapsa začela razmišljati celo o zamenjavi valute.

Gašenje požara s kapljami vode
Decembra je raziskava Nacionalnega urada za gospodarske raziskave razkrila, da je ameriško gospodarstvo v recesiji že leto dni. Trije največji ameriški proizvajalci avtomobilov so vlado zaprosili za 34 milijard dolarjev pomoči, a je dolgo kazalo, da so ameriški kongresniki gluhi za njihove pozive, potem pa se je predsednik George Bush vendarle odločil za pomoč v vrednosti 17,4 milijarde dolarjev. Medtem je Evropska centralna banka znova znižala ključno obrestno mero za 0,75 odstotka, ameriška centralna banka (Fed) pa je ključno obrestno mero znižala na rekordno nizko vrednost.

Politiki napovedujejo, da bodo posledice gospodarske krize najbolj vidne prihodnje leto: v Nemčiji naj bi se BDP zmanjšal za 2,2 odstotka. Delavci se bojijo za svoja delovna mesta: Sony je napovedal odpust 8.000 delavcev, Fiat je na prisilni dopust poslal kar 48.000 delavcev, Chrysler pa je svoje tovarne zaprl za mesec dni. Za konec leta je udarila še nova finančna afera: Bernard Madoff, nekdanji vodja Nasdaqa, je banke s prevarami "olajšal" za kar 50 milijard dolarjev. Cene nafte so decembra še kar padale, zaradi česar je Opec privolil v rekordno nizko proizvodnjo.

K. T.