Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nemčija, Francija, Nizozemska, Španija in Avstrija bodo skupaj za reševanje bank pred krizo namenile 1.300 milijard evrov.
Vse borzne trge je na začetku tedna zajelo veliko olajšanje, potem ko so svetovni voditelji usklajeno pristopili k rešitvi katastrofalne finančne krize.
Nobelova nagrada za dosežke na področju ekonomije letos roma v roke ameriškega ekonomista Paula Krugmana za njegovo analizo trgovinskih vzorcev in umestitev gospodarske dejavnosti.
Za zdaj velikih vplivov finančne krize še ni čutiti, a to ne pomeni, da že jutri ne bodo pljusknili tudi v Slovenijo, meni glavni sindikalist ZSSS-ja Dušan Semolič.
Evropske borze so na reševalne akcije vlad in finančnih institucij med koncem tedna odgovorile zelo pozitivno: indeksi v Frankfurtu, Londonu in Parizu 5 odstotkov gor.
Se bo po norem tednu, v katerem so vlagatelji premoženje likvidirali ne glede na ceno, na delniške trge v ponedeljek vendarle vrnil razum?
Mednarodni denarni sklad (IMF) je podprl akcijski načrt skupine G7 za boj proti gospodarski krizi. Pomagati namerava državam, ki jih bo kriza najbolj prizadela.
Finančni analitik Marc Faber že več let opozarja, da bo umetno napihnjeni balon finančnih derivatov enkrat počil. Za MMC je dejal, naj mali vlagatelji investirajo v različne naložbe.
Ameriški predsednik George Bush je po pogovorih z vodji Svetovnega denarnega sklada in Svetovne banke in finančnimi ministri držav G7 dejal, da svetovna kriza potrebuje "resen" svetovni odziv.
Nestabilnost na trgih že čutijo tudi slovenski delavci, saj nekatera podjetja ne podaljšujejo pogodb in tako krčijo število zaposlenih.
"Lahko rešimo krizo in jo bomo," je razburjene državljane umirjal George Bush. Sprva je kazalo, da se Wall Streetu napoveduje še en črn dan, a je Nasdaq končal celo v zelenem.
Popolna panika in prodajanje ne glede na ceno sta tako kot po vsem svetu tudi na Ljubljanski borzi povzročila nove hude padce tečajev delnic.
Tako kot drugod po Evropi tudi pri nas padajo naročila, pritiski na zniževanje cen pa se stopnjujejo, je odraz krize za MMC opisal predsednik združenja delodajalcev.
Finančna kriza vpliva tudi na obnašanje potrošnika. Kako, je MMC povprašal Mira Klineta, strokovnjaka za psihologijo potrošnika.
Opustošenje na finančnih trgih se nadaljuje. Najpomembnejši evropski borzni indeksi so padli za 10 odstotkov, zagrebški Crobex je dosegel 13-odstotni padec, rdeča pa je tudi Ljubljanska borza.
Po dnevih hudih padcev je Ljubljanska borza le okrevala. Indeks SBI20 je pridobil 4,6 odstotka, kar pa je le tretjina tistega, kar je izgubil ta teden do srede.
Evropska centralna banka (ECB) je v mesečnem poročilu opozorila, da bi se lahko ohlajanje gospodarstva v evroobmočju še okrepilo.
Elektro Primorska bo 15. novembra uvedel povprečno podražitev električne energije za 18,69 odstotka. Končni znesek povprečne položnice bo višji za devet odstotkov.
Tudi v Sloveniji lahko pričakujemo odpuščanja in propadanje podjetij, je zadnje dogajanje na finančnih trgih za MMC komentiral ekonomist Dušan Mramor.
Usklajeno znižanje obrestnih mer največjih centralnih bank po svetu je na azijskih trgih prinesel olajšanje. A krize še ne bo kmalu konec.
Neveljaven email naslov
2. sv
