Kline je pojasnil, da začno posamezniki v času krize postopoma zmanjševati nakupe in porabo - postanejo varčnejši. To po njegovih besedah ne pomeni nujno varčevanja v smislu hranilnih vlog, "temveč tudi številnih drugih oblik, ki se raztezajo od znižanja temperature v dnevni sobi pa vse do kupovanja plemenitih kovin". " Vse skupaj pomeni skrbnejše upravljanje svojega vedenja v fazi porabe," je dodal.

Kline: Redki iz krize izidejo kot zmagovalci ali duševno oboleli
Na vprašanje, kako finančna kriza vpliva na posameznika kot osebo, je Kline odgovoril, da različno. Velika večina jih stisne zobe ali skuša pozabiti na izgubljeno premoženje, ker je to najlažje za normalno nadaljevanje življenja, pravi.

So pa tudi redke izjeme, ki krizo sprejemajo bolj skrajno: "Eni jo vidijo kot priložnost in jo izrabijo za poceni nakupe delnic, ki jih nihče drugi noče, ter morda izidejo iz krize kot zmagovalci, kot bogataši. Na drugi strani so seveda tudi taki, ki izgubijo vse in razočarani sežejo tudi po tako radikalnih sredstvih, kot je samomor."

Kline: Vedenje potrošnikov ni povsem nerazumno
Klineta smo spomnili, da poznavalci dogajanj na borzi pogosto govorijo o paniki, nerazumnem in nepotrebnem prodajanju vrednostnih papirjev, čemur sledi drugačno obnašanje posameznikov - prodajanje vrednostnih papirjev ipd. Strokovnjak za psihologijo potrošnika je na tem mestu opozoril, da poznavalci dogajanja na borzah ne govorijo nevtralno, saj branijo interese borze in so pristranski.

"Vedenje potrošnikov ni povsem nerazumno, saj želijo ohraniti svoje praviloma težko prisluženo bogastvo. Je mar beg iz goreče hiše ali s potapljajoče barke nerazumno dejanje? Zagotovo ni! Postane nerazumno, če človek predolgo vztraja v takšni situaciji /.../. Je pa to nedvomno povezano tudi s količino izgubljenega bogastva in z zaznavanjem možnosti, da ga bo posameznik lahko ponovno pridobil v naslednjem obdobju gospodarske rasti," trdi Kline.

Kline: Modro ravnajo le redka podjetja
Obnašanje potrošnikov pa vpliva tudi na podjetja. Kline je razložil, da začno ljudje porabo zmanjševati že mesece pred izbruhom krize. Podjetja se odzovejo tako, da povečajo oglaševanje, število akcij, pospešijo prodajo ali nižajo cene. "Ko zaznajo, da na takšne dejavnosti ni pričakovanega odziva, pride čas streznitve in nastopi trenutek za povsem drugačne, bolj radikalne ukrepe. Zmanjšanje proizvodnje, odpuščanje zaposlenih, siromašenje izdelkov in drugih ukrepov za zmanjševanje stroškov poslovanja," poudarja.

Po njegovih besedah se za pravo pot odločijo le redka podjetja. Najbolj modro ravnanje pa je, da povišajo vlaganja v izdelke prihodnje generacije.

A. K. K./M. N.