Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je voditelje držav članic evrskega območja povabil na izredno srečanje, ki bo v nedeljo.
Borzne posrednike po vsem svetu v teh dneh močno boli glava, saj indeksom kljub številnim finančnim injekcijam nikakor ne uspe izplavati iz rdečih številk: evropski trgi so trgovanje končali z osemodstotno izgubo glede na včeraj, jutro na ameriškem Wall Streetu se je tudi začelo z velikim padcem, trgovalni dan pa se je končal nekoliko obetavnejše. Indeks Nasdaq je v primerjavi s četrtkom pridobil 0,27 odstotka (1.649,51 točke), indeks Dow Jones pa je izgubil 1,49 odstotka (8.451,19 točke). Vmes je Dow Jones prvič po letu 2003 zdrsnil celo pod 8.000 točk.
Ameriški predsednik George Bush je dejal, da je vladni načrt za rešitev krize dovolj agresiven, da bo obrodil sadove, toda potrebuje še nekaj časa. "Skozi ta prizadevanja svet pošilja jasne znake. V tem smo skupaj in skozi to se bomo skupaj prebili."
Hkrati s padcem borznih indeksov padajo tudi cene nafte: za 159-litrski sodček je treba odšteti okoli 80 dolarjev (naj spomnimo, še pred dvema mesecema je bila cena več kot 140 dolarjev).
G-7 bo iskal rešitev
Finančni ministri in guvernerji centralnih bank sedmih industrijsko najbolj razvitih držav - ZDA, Japonske, Velike Britanije, Francije, Italije in Kanade - so večinoma že prišli v ZDA, kjer bodo konec tedna premlevali, kako se učinkovito spopasti s krizo, ki se iz dneva v dan povečuje. Bush je dejal, da razume zaskrbljenost Američanov glede njihove gospodarske prihodnosti. "Strah lahko hrani strah in tako je težko videti vse ukrepe, ki so bili narejeni, da bi problem rešili."
Kot je dejal Bush, 700 milijard dolarjev vredna finančna injekcija, ki jo je podpisal pretekli teden, omogoča uporabo številnih ukrepov za izboljšanje trenutnega stanja, med njimi tudi vladni nakup deležev bank. To je prvič, da je Bush omenil vladni odkup deležev bank.
Države iščejo načine, kako pomagati
V Washingtonu se je začel tudi osrednji del srečanj v okviru jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Ukrepe proti finančni krizi je napovedalo več evropskih držav. Španska vlada je potrdila oblikovanje 30 milijard evrov vrednega začasnega sklada, ki ga bodo uporabili za nakup premoženja bank in spodbudo posojanju, če bo to potrebno. Danski parlament je potrdil vladni zakonodajni predlog, v skladu s katerim Danska do 30. septembra 2010 jamči za vse domače in tuje vloge v danskih bankah in hranilnicah. V Italiji so razširili prepoved t. i. prodaj na kratko na vse vrednostne papirje, ki kotirajo v Italiji, do konca oktobra. Nizozemska vlada je že v četrtek pripravila 20 milijard evrov sredstev, ki bodo na voljo nizozemskim finančnim ustanovam.
Islandija ina Velika Britanija sta si v laseh
Velika Britanija je poslala delegacijo na Islandijo, da bi tam našla rešitev, s katero bi odpravili zamrznitev več kot pet milijard prihrankov. Islandija je namreč nacionalizirala tri največje islandske banke, ker so se znašle v težavah, pri tem pa je zamrznila več kot pet milijard evrov sredstev okrog 300.000 britanskih varčevalcev, kar pa je v Veliki Britanijia naletelo na neodobravanje. Britanci so potem enako storili s premoženjem islandskih bank na Otoku, zaradi česar so vzrojili v Reykjaviku.
Vrednost evra v primerjavi z dolarjem je padla, prav tako je padla vrednost funta v primerjavi z dolarjem.
K. T.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je voditelje držav članic evrskega območja povabil na izredno srečanje, ki bo v nedeljo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje