Banka Slovenije se je odločila, da bo nekoliko zajezila in omejila potrošniška posojila pri slovenskih bankah. Kot je povedal viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc: "Banke odobravajo posojila s previsokimi stroški servisiranja dolga glede na dohodek kreditojemalca, podaljšuje pa se tudi povprečna ročnost odplačevanja."

Kot poudarjajo na BS-ju, se je rast stanovanjskih posojil od 2017 ustalila in je znašala okoli 5 odstotkov na letni ravni, kar je po besedah vicegurnerja BS-ja normalna rast.

Daljši in višji krediti

Drugače pa je pri potrošniških posojilih, saj po ugotovitvah slovenske centralne banke že nekaj let rastejo več kot desetodstotno na medletni ravni, po letu 2018 pa se je okrepil tudi trend podaljševanja ročnosti, tudi do 12 let, čeprav je rok uporabe dobrin, za katere je bilo uporabljeno potrošniško posojilo, precej krajši. Kar pomeni, da potrošniki še vedno odplačujejo posojila za elektronske naprave, prevozna sredstva, mobilne telefone ... ko ti že dolgo niso več uporabni.

Avgusta je denimo rast potrošniških posojil medletno znašala 11,7 odstotka, obseg pa 2,9 milijarde evrov. Povprečni znesek potrošniškega posojila se je povečal za 2.000 evrov in znaša 8.000 evrov.

"Želimo preprečiti čezmerno kreditiranje in čezmerno zadolževanje," je poudaril Dolenc in opozoril, da se gospodarska rast umirja. Slovenija ima sicer zgodovinsko nizko število nezaposlenih, toda trendi v prihodnosti bodo potekali po njegovem mnenju v nasprotni smeri.

Dva omejevalna ukrepa

Zaradi strme rasti potrošniških posojil se je Banka Slovenije odločila za uvedbo dveh ukrepov, ki sta univerzalna za vse banke in hranilnice v Sloveniji. Zavezujoč ukrep bo postalo razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, ki ne bo smelo preseči 50 odstotkov za osebe z dohodki do dvakratnika bruto minimalne plače in 67 odstotkov za del dohodka kreditojemalca, ki presega dvakratno minimalno plača.

Ročnost potrošniških posojil pa bo omejena na sedem let. Glede stanovanjskih posojil pa ostaja priporočilo bankam, da razmerje med zneskom posojila in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, ne presega 80 odstotkov.

Banka Slovenije bo, odvisno od banke, sicer dovolila nekatera odstopanja. Za potrošniška posojila do 15 odstotkov zneska novoodobrenih posojil, ročnost pa ne bo smela preseči 10 let.

Kolikšen bo upad dobička bank zaradi novih ukrepov BS-ja, viceguverner ni razkril, temveč je povedal le, da bodo ukrepi vplivali na dobičkonosnost bank, v BS-ju pa ocenjujejo, da bo učinek na dolgi rok tudi za banke pozitiven.

Združenje bank: Ukrepi lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo

"Bančni sektor v zvezi s predvidenim ukrepom izpostavlja zlasti njegovo izrazito pretirano omejevalnost, ki velikemu delu gospodinjstev v Sloveniji praktično onemogoča ali pa vsaj radikalno omejuje dostop do najetja posojil pri bankah in hranilnicah ter s tem nakup trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin. Ukrep se poleg tega nanaša zgolj na banke in hranilnice kot ponudnike financiranja, zaradi te diskriminatorne narave pa ravno najšibkejše segmente populacije dodatno spodbuja k zadolževanju zunaj striktno reguliranega in nadzorovanega bančnega sistema s potencialno izjemno problematičnimi posledicami za cenovne pogoje tovrstnih posojil ter načine izterjevanja v primeru neplačevanja," so se na napovedane ukrepe že odzvali pri slovenskem bančnem združenju (ZBS), ki tudi poziva k širši razpravi s sistemskimi deležniki (relevantna ministrstva, potrošniške organizacije itd.) o dejanskih učinkih predstavljenih ukrepov BS-ja na posamezne segmente populacije in gospodarsko aktivnost, ki v vse pomembnejšem delu temelji na zasebni potrošnji.

"Ukrep bi še zlasti v zreli fazi ekonomskega cikla z umirjanjem, v kateri se trenutno nahajamo, lahko deloval izrazito prociklično in posledično dodatno hromil gospodarsko rast," opozarjajo in dodajajo, da bi vsebina ukrepov lahko potencialno prizadela večji del in še prav posebej socialno najšibkejše segmente populacije ter povzročila veliko gospodarsko škodo tudi celotnemu slovenskemu poslovnemu okolju.